V gozdnih sestojih so dovoljeni posegi, ki so opredeljeni v veljavnih gozdnogospodarskih načrtih.
Posegi v gozdni prostor so dopustni le, če niso v nasprotju s splošnimi funkcijami gozda; posebnega varstva morajo biti deležna varovalna, hidrološka in biocenotska vloga (primarne ekološke omejitve v prostoru).
Pred načrtovanjem kakršnegakoli posega v gozdni prostor je potrebno pridobiti predhodno mnenje pristojne gozdarske strokovne službe, ki ga izda na osnovi valorizacije gozdnega prostora.
V varovalnih gozdovih in v gozdovih s posebnim pomenom, ki so določena z družbenim planom ali so razglašeni s predpisi, so posegi dovoljeni le izjemoma, razen tistih, ki so potrebni za vzdrževanje in krepitev funkcij gozdov. Poleg mnenja gozdarske strokovne službe je za posege v te gozdove potrebno pridobiti tudi soglasje občinskega upravnega organa, pristojnega za gozdarstvo. Posege v te gozdove je možno izvajati na osnovi predhodno izdelanega detajlnega gozdnogospodarskega načrta, ki ga izdela za to usposobljena organizacija.
Pri načrtovanju, graditvi in vzdrževanju gozdnih prometnic je potrebno upoštevati ekološke omejitve, funkcije gozdov, nujno potrebno odprtost gozdov in tehnične gospodarske pogoje. Poleg gospodarskega pomena je pri tem potrebno upoštevati tudi njihove splošne funkcije in obstoj ter razvoj hribovskih in gorskih kmetij (posebno razvoj kmečkega turizma).
Poseg v gozdnati prostor (gozd in prostor, funkcionalno vezan na gozd) morajo usklajeno načrtovati vse pristojne strokovne službe.
Posebnega varstva v negozdnem prostoru morajo biti deležni gozdni ostanki, skupine dreves in posamična drevesa, izredna drevesa, obrežna vegetacija, živica.
V z odloki zavarovanih gozdovih so posegi dovoljeni v skladu z določili teh odlokov.