30bf86a6-ce17-44fe-a295-fcca2491b266

Lokacija obravnave se nahaja v varovalnem pasu državne ceste regionalne ceste II. reda št. 430 na odseku 0280 Slovenske Konjice–Stranice od km 1,190 do km 1,260 (levo v smeri stacionaže). Območje se nahaja izven naselja, omejitev hitrosti je 90 km/h. povprečna dnevna obremenitev prometa PDLP znaša 11.400 vozil/dan (Promet 1916 – vir DRSI).

Pri izdelavi OPPN je treba upoštevati vso veljavno področno zakonodajo našteto pod točko 1. v smernicah.

Območje je zdaj dostopno preko obstoječega cestnega priključka javne ceste oziroma poti JP 888731 Spodnje Preloge–Mušič, ki poteka do obstoječih stanovanjskih hiš in parcel kmetijskega zemljišča. Za potrebe novega večstanovanjskega objekta je treba sprojektirati in izvesti rekonstrukcijo obstoječega cestnega priključka JP na mesti zdajšnjega cestnega priključka na regionalno cesto RIII-430/0280 v km 1,260 (po gis-u levo v smeri stacionaže ceste) skladno s predpisano zakonodajo.

Na osnovi izdelane kapacitetne analize »Prometna analiza cestnega priključka po izgradnje večstanovanjskega objekta v naselju Preloge« (izdelal PLANUM d.o.o. št. elaborata 1608/18 junij 2018) lahko zaključimo, da predvideno križišče s predlagano geometrijo, z ali brez levozavijalnega pasu na GPS nudi zadostno prepustnost iz vseh prometnih smeri ob koncu planske dobe 20 let (leta 2038) in je, gledano s prometno tehničnega vidika, ustrezno.

Načrtovane prostorske ureditve morajo zagotavljati:

Grafični del ureditve območja »večstanovanjske stavbe v Prelogah« mora vsebovati »prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objekta na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro«. V prikazu morajo biti vrisane vse predvidene spremembe prometnega režima vključno s prometno signalizacijo na državni cesti in v njenem varovalnem pasu. Predviden odmik novogradnje od parcele regionalne ceste (pri obstoječi AP), ki znaša 3,50 m je zadosten.

Posegi na območju OPPN (gabariti in zunanje ureditve) ne smejo ogrožati prometne ureditve in prometne varnosti na državni cesti in ne smejo omejevati preglednosti na cestnih priključkih. Upoštevati je potrebno predpisan prostor za postavitev prometne signalizacije in opreme (2 m od zunanjega roba pločnika ob vozišču regionalne ceste).

Znotraj meje cestnega sveta in preglednega trikotnika izvoza na priključku JP ni dovoljena zasaditev, postavitev skulptur, reklamnih panojev, likovnih del in podobnega na način, ki bi oviral preglednost na območju državne ceste.

Odvodnjavanje državne ceste zaradi ureditve predmetnega območja ne sme biti ovirano. Meteorna in druga odpadna voda z območja ne sme pritekati na državno cesto ali na njej celo zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje državne ceste in njenega cestnega telesa. Ureditev odvodnjavanja območja ne sme povzročiti spremembe oziroma poslabšati obstoječega odvodnjavanja državne ceste.

Na območju rekonstruiranega priključka oziroma križišča je potrebno predvideti ustrezno razsvetljavo v skladu z 59. členom Pravilnika o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06, 109/10 – ZCes-1 in 36/18).

Pri posegih v cestni svet in parcele državne ceste so dolžni investitorji oziroma upravljavci komunalnih vodov, za vse komunalne vode, ki se bodo prestavljali ali na novo polagali v cestni svet, cestno telo, zračni prostor, parcelo državne ceste, z Direkcijo RS za infrastrukturo skleniti pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice ter za nove cestne priključke, pa pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi ureditvi priključkov na državno cesto, skladno z Zakonom o cestah in Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter Uredbo o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti.

Projektna dokumentacija mora biti izdelana na podlagi doseženih stopenj obremenitve in ocene sprejemljivih obremenitev glede hrupa, tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih dejavnikov prometa upoštevajoč povečanje prometa na državni cesti za 20-letno plansko obdobje. Zaradi navedenega morebitna potreba po kasnejši protihrupni zaščiti, zaščiti proti tresljajem, izpušnim plinom, svetlobnemu onesnaževanju in ostalim dejavnikom prometa ne sme bremeniti upravljavca državne ceste.

Za varnost prometa in zavarovanje delovišča v skladu s predpisi o varstvu pri delu je odgovoren investitor, ki mora upoštevati tudi zakon o varnosti cestnega prometa.

Investitor je odgovoren za tehnično pravilno in točno izvedbo vseh del pri gradnji ter je materialno in kazensko odgovoren za vso škodo, ki bi nastala na državni cesti ali bi bila povzročena uporabnikom te ceste zaradi tehnologije izvajanja del.

V primeru rekonstrukcije državne ceste ali v primeru, da bi to zahtevale prometno varnostne razmere, je investitor posegov oziroma naročnik (pripravljavec) prostorskih aktov, dolžan posege na tangiranem območju uskladiti s projektom rekonstrukcije ceste in zahtevami upravljavca državne ceste. Zaradi posega ne sme biti ogrožena stabilnost cestnega telesa, prav tako ne sme biti ovirano vzdrževanje ceste, odvodnjavanje ceste, preglednost idr., rešitve morajo zagotavljati prometno varnost – utemeljiti. Vsi posegi morajo biti usklajeni z morebitno izdelano projektno dokumentacijo ureditve državne ceste ali občinske ceste. Vse rešitve je treba predhodno uskladiti z upravljavcem državnih cest ali občinskih cest – pogoje in zahteve upravljavca ceste je treba upoštevati pr načrtovanju posegov na obravnavanem območju.

Pri eventuelnih posegih v cestni svet in parcele državne ceste so dolžni investitorji oziroma upravljavci komunalnih vodov, za vse komunalne vode, ki se bodo prestavljali ali na novo polagali v cestni svet, cestno telo, zračni prostor, parcelo državne ceste, z Direkcijo RS za infrastrukturo skleniti pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice.

Investitor si mora za posamezne posege in objekte v varovalnem pasu regionalne ceste pridobiti soglasje na osnovi PGD pred pričetkom izvajanja del.

Direkcija RS za infrastrukturo ne bo zagotavljala nobenih dodatnih ukrepov varstva za predmetno območje in oziroma za nove objekte, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi vplivi, ki so posledica obratovanja regionalne ceste (tresenje, pluženje, izpuhi, sol, sneg in podobno ...), zato mora biti projektna dokumentacija izdelana na podlagi doseženih stopenj obremenitve in ocene sprejemljivih obremenitev glede hrupa, tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih dejavnikov prometa upoštevajoč povečanje prometa na državni cesti za 20-letno plansko obdobje. Zaradi navedenega morebitna potreba po kasnejši protihrupni zaščiti, zaščiti proti tresljajem, izpušnim plinom, svetlobnemu onesnaževanju in ostalim dejavnikom prometa ne sme bremeniti upravljavca državne ceste.

Upravljavec državne ceste ne bo zagotavljal zaščite pred vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja ceste na delu državne ceste v območju ureditvenega območja.