13. člen
(intenzivnost državnih pomoči za varstvo okolja)
(1)
Za naložbe v spodbujanje energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom intenzivnost pomoči ne sme presegati:
(2)
Za naložbe v energijsko učinkovito daljinsko ogrevanje oziroma hlajenje intenzivnost pomoči ne sme presegati 30 % upravičenih stroškov.
(3)
Intenzivnost pomoči se za naložbe iz prvega in prejšnjega odstavka lahko poveča za 20 odstotnih točk za pomoč, dodeljeno malim podjetjem, in za 10 odstotnih točk za pomoč, dodeljeno srednje velikim podjetjem.
(4)
Intenzivnost pomoči se za naložbe iz drugega odstavka tega člena lahko poveča za 15 odstotnih točk, in sicer za naložbe, pri katerih se uporabljajo samo obnovljivi viri energije, odpadna toplota ali kombinacija obeh, vključno s soproizvodnjo iz obnovljivih virov.
(5)
Ne glede na prvi in tretji odstavek tega člena lahko intenzivnost pomoči za naložbe v spodbujanje energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom doseže 100 % upravičenih stroškov, če je pomoč dodeljena v konkurenčnem postopku zbiranja ponudb, ki je v skladu z naslednjimi pogoji:
(6)
Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena lahko intenzivnost pomoči za naložbe v energijsko učinkovito daljinsko ogrevanje oziroma hlajenje doseže 100 % vrzeli v financiranju, če je pomoč omejena na najmanjšo potrebno za izvajanje projekta ali dejavnosti, ki prejme pomoč. Vrzel v financiranju pomeni neto dodatne stroške, ki se določijo na podlagi razlike med gospodarskimi prihodki in stroški (vključno z naložbami in poslovanjem) projekta, za katerega se dodeli pomoč, ter prihodki in stroški alternativnega projekta, ki bi ga upravičenec do pomoči verjetno izvedel brez pomoči. Za določitev vrzeli v financiranju mora država članica za dejanski in verodostojen hipotetični scenarij količinsko opredeliti vse glavne stroške in prihodke, ocenjeno tehtano povprečje stroškov kapitala upravičencev zaradi diskontiranja prihodnjih denarnih tokov ter neto sedanjo vrednost v življenjski dobi projekta za dejanski in hipotetični scenarij. Običajne neto dodatne stroške je mogoče oceniti na podlagi razlike med neto sedanjo vrednostjo po dejanskem scenariju in neto sedanjo vrednostjo po hipotetičnem scenariju v življenjski dobi referenčnega projekta. Podrobna ocena neto dodatnih stroškov ni potrebna, če se zneski pomoči določijo na podlagi konkurenčnega postopka zbiranja ponudb, saj slednji zagotavlja zanesljivo oceno najmanjše pomoči, ki jo potrebujejo potencialni upravičenci.
(7)
Intenzivnost državnih pomoči se podrobneje določi v postopku dodeljevanja spodbud glede na razpoložljiva sredstva in v skladu s predpisi, ki urejajo področje državnih pomoči.