2110. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Vipava
Na podlagi 2. in 26. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15 in 102/15), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06), ter 16. člena Statuta Občine Vipava (Uradni list RS, št. 42/12 in 73/14) je Občinski svet Občine Vipava na 16. redni seji dne 16. 6. 2016 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Vipava
V Odloku o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Vipava (Uradni list RS, št. 39/10) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
»Ta odlok določa pogoje in način oskrbe s pitno vodo, upravljanje in gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja (v nadaljevanju: javnega vodovoda) ter zahteve za oskrbo s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) in pri lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo. S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali ter gradbenih inženirskih objektov. Kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, se za javno službo šteje tudi: oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe; oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin; oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo; oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, in oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega odstavka tega člena, če letna količina vode ne presega 50 m3.
Uporabnik javne službe (v nadaljevanju: uporabnik) je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik stavbe, dela stavbe oziroma nepremičnine iz prejšnjega odstavka, ali s strani lastnika določen neposredni uporabnik objekta in se zanj zagotavlja javna služba. Kot neposredni uporabnik lahko nastopa najemnik, če je lastnik nanj s pogodbo prenesel vse pravice in obveznosti, ki jih sicer ima lastnik kot uporabnik po tem odloku, in je taka pogodba posredovana upravljavcu javnih vodovodov. Za obveznosti najemnika, ko nastopa kot neposredni uporabnik po tem odloku, odgovarja subsidiarno lastnik stavbe oziroma objekta.
Če je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko obveznosti uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden od solastnikov, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor. V obstoječih večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, se porazdelitev stroškov med uporabnike delov stavbe izvaja v skladu s predpisom, ki ureja delitev stroškov v večstanovanjskih stavbah.
Ko gre za objekte, v katerih se izvajajo državne oziroma občinske javne službe je uporabnik država oziroma občina, ko gre za oskrbo s pitno vodo, ki se odvzema iz javnega vodovoda za pranje ali namakanje javnih površin, je uporabnik upravljavec te javne površine, ko gre za oskrbo zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo, oziroma za oskrbo s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, pa je uporabnik občina.
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je zanje določen v republiškem predpisu, ki ureja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: Uredba o oskrbi s pitno vodo). Z besedno zvezo »Uredba o oskrbi s pitno vodo« se v celotnem odloku nadomesti dosedanja besedna zveza »Pravilnik o oskrbi s pitno vodo« v ustreznem sklonu.«
Besedilo drugega poglavja se spremeni tako, da se glasi: »II. KOMUNALNI STANDARD IN UPRAVLJANJE VODOVODOV«
Besedilo 2. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Območje poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar mora biti opremljeno z javnim vodovodom.
Ne glede na prejšnji odstavek mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi območje poselitve z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:
1.
da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in
2.
da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot 10 m3 pitne vode na dan.
Predvidena poselitvena območja morajo biti pred začetkom uporabe stavb na njih opremljena z javnim vodovodom, če je predvideno, da bodo na njih izpolnjeni pogoji iz prvega ali drugega odstavka tega člena.«
Besedilo 3. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Območja javnega vodovoda so določena s tem odlokom in so lokacijsko opredeljena s topološko pravilnimi poligoni, ki jih določajo točke z ravninskimi koordinatami v državnem koordinatnem sistemu ter so prikazana na temeljni topografski karti ločeno za:
1.
območja javnega vodovoda, kjer se v skladu s prvim ali drugim odstavkom prejšnjega člena izvaja javna služba,
2.
območja javnega vodovoda, kjer je v skladu s prvim ali drugim odstavkom prejšnjega člena predvideno izvajanje javne službe,
3.
območja javnega vodovoda, kjer se javna služba izvaja, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz 1. točke tega odstavka in
4.
območja javnega vodovoda, kjer je predvideno izvajanje javne službe, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz 2. točke tega odstavka.
Z javnimi vodovodi upravlja javno podjetje Komunalno stanovanjska družba d.o.o. Ajdovščina kot upravljavec in izvajalec storitev javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: upravljavec javnih vodovodov).
V primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti upravljavca, če oskrbuje:
-
eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem,
-
eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in
-
eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda.
Lastniki zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka ali njihov pooblaščenec morajo skleniti pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o upravljavcu zasebnega vodovoda pisno obvestiti občino.
Ne glede na prejšnji odstavek pogodbe o upravljanju zasebnega vodovoda ni potrebno skleniti, če imajo stavbe iz tretjega odstavka tega člena enega lastnika, ki je hkrati upravljavec zasebnega vodovoda. Lastnik zasebnega vodovoda mora o njegovem upravljanju pisno obvestiti občino.
Občina zagotavlja vodenje evidence zasebnih vodovodov in njenih upravljavcev na svojem območju.«
Na koncu drugega odstavka 4. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »O odvzemu vode iz hidranta za potrebe gašenja požara mora uporabnik v roku 24 ur obvestiti upravljavca javnih vodovodov.«
Za četrtim odstavkom 4. člena se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»O tehnični izvedbi, delovanju in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov pripravi upravljavec javnih vodovodov pravilnik (v nadaljevanju: tehnični pravilnik), ki mora biti usklajen z veljavno zakonodajo.
S tehničnim pravilnikom, ki ga sprejme občinski svet, se podrobneje določi: