(1)
Kot zazidano stavbno zemljišče se po tem odloku šteje zemljišče, na katerem je gradbena parcela z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, in tisto zemljišče, na katerem se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določen objekt gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšen objekt (fundus), pomnožen s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
(2)
Za nezazidano stavbno zemljišče se po tem odloku šteje zemljišče, za katero je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njem dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njem dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
(3)
Na območjih, kjer ni natančno določena gradnja posameznih objektov, se šteje, da je nezazidano stavbno zemljišče tisto zemljišče, na katerem je na podlagi prostorskega akta možno postaviti objekt minimalne velikosti 150 m2 na stiku z zemljiščem in oddaljenostjo najmanj 8 m od sosednjih objektov.
(4)
Na nezazidanih stavbnih zemljiščih znotraj območja posameznega prostorskega izvedbenega načrta (ureditveni načrti, zazidalni načrti, občinski lokacijski načrti, občinski podrobni prostorski načrti), kjer ni predvidena gradnja posameznih objektov, objektov v javni rabi, javnih površin ali objektov gospodarske javne infrastrukture, se nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče ne odmeri.