Za odločanje o zapuščini državljanstva SFRJ se uporabi pravo republike oziroma avtonomne pokrajine, na območju katere je imel stalno prebivališče tedaj, ko je umrl.
Če državljan SFRJ tedaj, ko je umrl, ni imel stalnega prebivališča na območju Socialistične federativne republike Jugoslavije, se uporabi za odločanje o njegovi zapuščini pravo tiste republike, katere državljan je bil tedaj, ko je umrl.
Sposobnost državljana SFRJ za sestavitev oporoke se ugotavlja po pravu, določenem v prvem in drugem odstavku tega člena, po času sestavitve oporoke.