5. člen
(opis naravnega spomenika)
(1)
Naravni spomenik Dovžanova soteska se nahaja v osrednjem delu Karavank, tri kilometre severno od Tržiča, med naseljema Čadovlje in Dolina z manjšim zaselkom Na Jamah.
(2)
Naravni spomenik obsega 1,5 km dolgo sotesko z gorsko reko Tržiško Bistrico, Borovo peč (920 m) nad desnim bregom, pobočje Samuha (1172 m) in zahodni del Vratnega vrha (1062 m) nad levim bregom. Območje obsega 148,58 ha.
(3)
Na območju naravnega spomenika se nahajajo naravne vrednote državnega pomena ident. št. 46 Dovžanova soteska, ident. št. 326 Tržiška Bistrica s pritoki do Tržiča, ident. št. 1595 Borova peč nad Dovžanovo sotesko, ident. št. 1596 Rjava peč nad Dovžanovo sotesko, ident. št. 44649 Jama v piramidi, ident. št. 44647 Partizanska tehnika (jama) in lokalnega pomena ident. št. 5034 Dovžanova soteska – Tržiškobistriško slapišče, območje pa je tudi del posebnega varstvenega območja – območja Natura 2000 (SI3000285 Karavanke) in ekološko pomembnega območja (SI21300 Karavanke).
(4)
V naravnem spomeniku so nahajajo objekti kulturne dediščine EŠD 470719 Čadovlje pri Tržiču – Partizanska podzemna jama pod piramidami, EŠD 5529 Čadovlje pri Tržiču Partizanska tehnika in EŠD 11200 Jamenšnikova sušilnica za lan in sadje.
(5)
V Dovžanovi soteski se nahaja najpopolnejše zaporedje spodnjepermskih plasti Južnih Karavank, ki obsegajo spodnjepermske kamnine Dovžanovosoteške formacije, Bornove formacije in rigeljske plasti. V Dovžanovosoteški formaciji v litostratigrafski enoti z imenom Apnenec Dovžanove soteske je nahajališče 81 vrst brahiopodov, med njimi 21 do tedaj nepoznanih vrst. V zaporedju Bornove formacije pa je nahajališče prvič opisane nove fuzulinidne vrste kroglaste foraminifere Pseudoschwagerina carniolica Kahler & G. Kahler, kasneje preimenovana v vrsto Sphaeroschwagerina carniolica in je zaščitni znak Dovžanove soteske. V strugi Tržiške Bistrice in na brežinah so zaradi močne erozije razgaljene geološke strukture kot so plasti, prelomi in gube.
(6)
Reka Tržiška Bistrica v soteski oblikuje različne geomorfološke in hidrološke oblike. V zgornjem delu soteske se nahaja največje pregradno slapišče v kremenovem konglomeratu pri nas. V delu, kjer se strmec zniža, so brzice, skočniki, draslje in slapiči ter številni zaobljeni bloki kremenovega konglomerata, ene najtrših sedimentnih kamnin, ki so se v preteklosti odtrgali iz Borove peči. Nad sotesko se na levem bregu vzpenjajo kamniti stolpi z imenom Kušpegarjevi turni, pod katerimi so podzemne jame in spodmoli.
(7)
Na termofilnih karbonatnih stenah uspevata Zoisova zvončica (Viola zoysii) in lepi jeglič (Primula auricula), na pobočjih nad sotesko pa je nahajališče redke združbe mahu (Ptilium crista castrensis) in rdečega bora (Pinus silvestris) ter pestri gozdni habitatni tipi.