(1)
Prečni nagib na kolesarskih površinah je:
-
enak kot na površini za pešce, če je kolesarska površina v isti ravnini kot površina za pešce,
-
enak kot na vozišču, če je kolesarska površina v isti ravnini kot vozišče,
-
v skladu z diagramom 3, če je kolesarska površina ločena od drugih prometnih površin (kolesarska steza ločena z zelenico, kolesarska pot).
&fbco;binary entityId="ee183d6c-b5b7-4a25-87a2-19aaa7635848" type="png"&fbcc;
(2)
Prečni nagib kolesarske površine proti notranjemu robu krivine je najmanj 2,5 %.
(3)
Če je kolesarska površina v isti ravnini kot površina za pešce, je lahko najmanjši prečni nagib pločnika 2 %.
(4)
Vzdolžni nagib kolesarskih pasov in stez, ki potekajo v cestišču, je enak vzdolžnemu nagibu vozišča ceste.
(5)
Pri kolesarskih površinah, ki potekajo izven cestišč cest, je vzdolžni nagib odvisen od njegove dolžine, in sicer:
Preglednica 3: Najdaljša dolžina vzponov glede na vzdolžni nagib
|
Vzdolžni nagib ( %)
|
Najdaljša dolžina vzpona (m)
|
|
10
|
20
|
|
6
|
65
|
|
5
|
120
|
|
4
|
250
|
|
3
|
>250
|
(6)
Na delih kolesarskih površin, kjer se pričakuje potiskanje kolesa zaradi vzpona, se izvedejo počivališča za kolesarje.
(7)
Pri vzponih, višjih in daljših od vrednosti iz petega odstavka tega člena, se lahko širina kolesarske površine poveča za 1,00 m, če to dopuščajo prostorske in ekonomske omejitve.