41. člen
(turistične, rekreacijske in prostočasne dejavnosti)
(1)
Razvijajo se turistične, rekreacijske in prostočasne dejavnosti kot ena temeljnih strateških usmeritev za gospodarski razvoj in dvig bivalnih kakovosti ter za zagotovitev turistične prepoznavnosti občine.
(2)
Razvoj turizma se usmerja predvsem na lokacije z večjim turističnim pomenom: staro mestno jedro Črnomlja, Vinica, Stari trg ob Kolpi ter Veliki Nerajec, Pusti Gradec in Belčji Vrh (vstopne točke v KP Lahinja) ter Adlešiči, Žuniči (informacijski center KP Kolpa), Dragatuš, Griblje, Lokve, Belčji Vrh, Bistrica, Damelj, Dolenji Radenci, Srednji Radenci, Gorenji Radenci, Kot ob Kolpi, Sinji Vrh z okolico (apartmaji, razpršeni hotel na območju opuščenih zidanic), Mala Lahinja, Pobrežje, Prelesje, Rodine, Rožanec, Srednji Radenci, Tušev Dol, Veliki Nerajec (informacijski center KP Lahinja) in druga naselja, ki se izkažejo kot potenciali za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti. Na teh lokacijah se ureja potrebna in vzdržuje obstoječa turistična infrastruktura, razvijajo se novi programi in nove oblike turizma skladno z naravnimi oziroma kulturnimi danostmi.
(3)
Glede na to se oblikujejo:
(4)
Razvoj turizma se usmerja tudi na lokacije s turističnim pomenom. Na teh lokacijah se ureja potrebna in vzdržuje obstoječa turistična infrastruktura, razvijajo se novi programi in nove oblike turizma skladno z naravnimi oziroma kulturnimi danostmi.
(5)
Spodbuja se tudi razvoj turističnih, rekreacijskih in prostočasnih dejavnosti, ki temeljijo na naravnih danostih, med katerimi so najpomembnejši Kolpa s pritoki in naravno ohranjena, predvsem gozdna območja ter geotermični viri. Na teh območjih se medsebojno povezujejo posamični obstoječi ali novi programi ob izogibanju pretiranim koncentracijam programov in infrastrukture v prostoru.
(6)
Pri načrtovanju se zagotavlja varstvo naravnih vrednot, ohranjanje biotske raznovrstnosti zavarovanih območij. Na območjih ohranjanja narave se načrtujejo območja za turizem le na delih, kjer je že urejena komunalna in druga infrastruktura oziroma tam, kjer to ni v nasprotju z varstvenimi režimi in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave.
(7)
Poleg cestnih prometnic se zagotavlja urejanje kolesarskih, konjeniških, pešpoti ter drugih tematskih poti skupaj s potrebno opremo le teh. V dogovoru z Republiko Hrvaško se zagotovijo prehodi prek Kolpe in navezave na turistične točke v Republiki Hrvaški.
(8)
Območje intenzivnejšega razvoja: Turistična ponudba in ureditve za prostočasne dejavnosti se razvijajo lokalno koncentrirano, v okoljsko manj obremenjujočih oblikah, ob upoštevanju omejitev na področju varstva kulturne dediščine, narave in vodnih virov. Prednostno se razvijajo: obvodne športne, rekreacijske in druge prostočasne dejavnosti, izletniški, doživljajski in naravoslovni turizem, turizem, povezan z geotermičnimi viri in kulturno-zgodovinski turizem.
(9)
V prostoru ob reki Kolpi se razvijajo predvsem izletniški in stacionarni turizem ter turistična ponudba, povezana z obvodnimi prostočasnimi dejavnostmi in vodnimi športi, rekreacijo ipd., predvsem na lokacijah: Prelesje, Kot ob Kolpi, Sodevci, Gorenji Radenci, Srednji Radenci in Dolenji Radenci, Breg pri Sinjem Vrhu, suha dolina pod Sinjim Vrhom, Kot pri Damlju, Damelj, Učakovci, Vinica, Zilje, Preloka, Žuniči, Marindol, Gorenjci, Adlešiči, Pobrežje, Dolenjci, Fučkovci, Dragoši in Griblje.
(10)
Po pridobitvi soglasij s področja ohranjanja narave in okolja se navedene lokacije opredeli ali za prostore za kopanje z vso ustrezno komunalno in drugo opremo ali za ureditve, ki omogočajo kopanje v naravnem okolju ali drugo.
(11)
Ohranjajo se obstoječi prostori za šotorišča, če niso na poplavnem območju. Dejavnost se opravlja v poletni sezoni brez stalnih ureditev oziroma grajenih objektov, razen tam, kjer so stalne ureditve dopustne.
(12)
Dostopi v reko Kolpo (za kopalce, čolnarje) se urejajo le na za to določenih lokacijah ob ohranjanju morfoloških značilnosti vodotoka, v zavarovanem odseku pa ob upoštevanju varstvenih režimov predpisa o KP Kolpa.
(13)
Rekreacijsko-športne aktivnosti na oziroma ob reki Kolpi, Lahinji in Dobličici (množično čolnarjenje in organizirani EKO spusti in druge množične športne in rekreativne dejavnosti) je dopustno izvajati tako, da ni ogroženo drstenje zavarovanih in ogroženih ribjih vrst ter po predhodni pridobitvi soglasij s področja ohranjanja narave in okolja.
(14)
V Črnomlju se predvidita ureditev prostorov za kopanje v naravnem okolju ob Dobličici in Lahinji in ureditev športnih igrišč ter sprehajalnih poti.
(15)
Tematske poti ob Kolpi in druge nove tematske poti ostanejo namenjene pohodništvu izjemoma kolesarjenju in konjeništvu, če to ni v nasprotju z Uredbo KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Označitev varovanih območij, ki jih vključujejo tematske poti se izvaja v skladu s predpisi, ki določajo označevanje v zavarovanih območij.
(16)
Kulturno-zgodovinski, doživljajski, naravoslovni turizem se usmerja v Črnomelj in druga naselja s pomembnimi objekti kulturne dediščine ter na druge turistične točke in območja, povezana s prezentacijo kulturne dediščine, kot so gradovi in spominska obeležja, in z ogledom naravnih vrednot in kakovosti v KP Lahinja in Kolpa ter naravnih posebnosti (vrtače, jame, brezna). Obstoječe in nove tematske turistične poti, kolesarske poti, izletniške in pohodniške poti ter vinske ceste se vzdržujejo in nadgrajujejo z združljivimi programi, urejajo pa se tudi nove kolesarske, konjeniške, učne, romarske in druge tematske poti.
(17)
Turizem, povezan z geotermičnimi viri, se razvija na potencialnih novih območjih z možnostjo izrabe geotermične energije in morebitnih zdravilnih učinkovin, predvsem na prostoru med Dragatušem in Brdarci. Izrabo geotermičnih virov se povezuje z drugimi turističnimi potenciali in z možnostmi za razvoj prostočasnih dejavnosti v bližini posameznih virov.
(18)
Naselja na obrobju krajinskih parkov se v funkcionalnem in oblikovnem smislu urejajo kot vstopne točke v območje parkov, v ta namen se v teh naseljih omogoči razvoj dejavnosti v okviru turistične ponudbe. Na območjih obeh parkov se v okviru naselij uredijo informacijska središča, prednostno v prenovljenih obstoječih objektih.
(19)
V Črnomlju in večjih lokalnih središčih se zagotavljajo nove nočitvene kapacitete v obliki hotelske, motelske ali apartmajske gradnje, ki pa je kakovostno oblikovana in umeščena v prostor, tako da se ohranjajo prepoznavne značilnosti posameznih naselij ali pa oblikujejo nove, kakovostne prvine prepoznavnosti občine.
(20)
V manjših naseljih se nastanitvene zmogljivosti zagotavljajo znotraj obstoječih naselij, predvsem v zasebnem sektorju (turistične kmetije, penzioni, oddajanje sob in apartmajev).
(21)
Prostori za kampiranje se urejajo predvsem ob Kolpi: Vinica, Prelesje in na drugih lokacijah po predhodnih preveritvah z vidika varstva narave in kulturne dediščine. V bližini Črnomlja oziroma priključkov na cesto v okviru 3. razvojne osi se po predhodnih strokovnih prostorskih preveritvah zagotovijo lokacije za avtokampe z vso ustrezno infrastrukturno opremo (npr. v okviru območja TRIS Kanižarica), vključno z ureditvami za spravilo kamp prikolic.
(22)
Območje spodbujanja razvoja turistične in rekreativne dejavnosti: Turistična ponudba in ureditve za prostočasne dejavnosti se razvijajo v manjšem obsegu, lokalno koncentrirano, nemnožično in v okoljsko manj obremenjujočih oblikah. Prednostno se razvijajo turizem na kmetiji, izletniški in doživljajski turizem.
(23)
Zaradi kakovosti in privlačnosti tradicionalne kulturne krajine, ki jo je ustvarilo kmetijstvo kot prostorsko prevladujoča raba prostora v regiji, se spodbuja razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti v povezavi s kmetijstvom, tudi vinogradniški turizem.
(24)
Na izpostavljenih in pomembnih kraških območjih se pri načrtovanju turizma ob naravnih posebnostih upošteva občutljivost teh območij, zato se dejavnosti uskladi z varstvenimi režimi in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave.
(25)
Spodbuja se specializirana in raznolika lokalna ponudba, vendar v merilu in obsegu, ki ne razvrednoti kakovosti prostora.
(26)
V pomembnejših lokalnih središčih, lokalnih središčih in podeželskih naseljih ter zaselkih s ponudbo turizma na kmetiji se zagotavljajo možnosti za širitev kmetij in urejanje novih objektov za ureditev nočitvenih kapacitet in za potrebe drugih dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom.
(27)
Nove prenočitvene kapacitete se prednostno urejajo v že obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektih s kakovostno prenovo ali novogradnjo na mestu obstoječih objektov.
(28)
Pri zagotavljanju drugih turističnih kapacitet se prednostno preurejajo in posodabljajo obstoječi objekti, pri čemer se ohranja temeljne značilnosti kakovostne lokalne arhitekture.
(29)
Počitniške hiše se gradijo kot prenova notranjih rezerv naselij in ne kot nove širitve na nepozidanih površinah na območjih ohranjanja narave ter v skladu z in varstvenimi usmeritvami zavarovanih območij (predpisi o KP Kolpa in KP Lahinja).
(30)
Zagotavlja se prednostno infrastrukturno urejanje naselij, v katerih bodo izražene utemeljene pobude za razvoj turistične ponudbe.
(31)
Na območju Kočevskega Roga se uveljavlja lovni turizem.
(32)
Na območju KP Kolpa in KP Lahinja se upoštevajo usmeritve za ohranjanje narave:
(33)
Lokacije z večjim turističnim pomenom in lokacije s turističnim pomenom so prikazane v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. III., lokacije turističnih in prostočasnih dejavnosti pa so prikazane v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. VI.