71. člen
(splošni PIP za gradnjo pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov – stavb)
(1)
Pomožni kmetijsko gozdarski objekti so praviloma zgrajeni kot posamična gradnja. Po prenehanju uporabe se odstranijo.
(2)
Zaradi premajhne razpoložljive površine stavbnih zemljišč, ki je v lasti ali najemu kmetije, in je vpisana v register kmetijskih gospodarstev, se pomožni objekti lahko gradijo tudi na območju v 40 m (oziroma 20 m na območju KP Kolpa) pasu kmetijskih zemljišč, ki obkrožajo območja stavbnih zemljišč te kmetije ali naselja, v katerem so osnovni objekti te kmetije s PNR SKs, SKk, IK, Av, As, Ak. Pri tem se upošteva pogoj, da na istem območju stavbnih zemljišč graditelj izkaže lastništvo gradbene parcele ter da je zgornja meja faktorja zazidanosti te gradbene parcele že izpolnjena ali pa se v projektni dokumentaciji dokaže, da sta konfiguracija terena ali oblika parcele neprimerna za postavitev dodatnih objektov in pod pogojem, da je tak objekt nujen za delovanje kmetije in da ne ruši prostorskega reda na skladno oblikovanih robovih naselij ter da ne gre za vinogradniško območje. Splošni pogoj glede dopustnosti gradnje pomožnih objektov v 40 m pasu ob stavbnih zemljiščih ne velja za naselja Lokve, Hrast pri Vinici, Golek pri Dragatušu in Petrova vas, pri katerih se pomožni objekti lahko gradijo v skladu s posebnimi PIP za enote urejanja prostora LOK_1, HRV_1, HRV_2, HRV_4, GOL_1, PEV_1 in PEV_2. Na kmetijskih zemljiščih so tudi zunaj 40 m (oziroma 20 m na območju KP Kolpa) pasu dopustne ureditve zadrževalnikov vode in zbiralnikov padavinske vode za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč in napajanja živine ter gradnja čebelnjakov, krmišč in rastlinjakov. Na kmetijskih zemljiščih sta dopustni rekonstrukcija in nadomestna gradnja kozolcev obstoječih dimenzij na istih lokacijah, oziroma se lahko prestavijo v radiju 30 m, če se s tem izboljša raba kmetijskih zemljišč.
(3)
Krmišča in staje zunaj območij stavbnih zemljišč so namenjeni krmljenju in zavetju rejnih živali na paši. Urejajo se skladno s kmetijsko zakonodajo, kot leseni enoetažni pritlični objekti na točkovnih temeljih, tlorisne velikosti do vključno 100 m2, brez posebej utrjenih tal.
(4)
Čebelnjak je pritličen objekt za postavitev čebeljih panjev s čebeljimi družinami v leseni izvedbi, lahko je premičen ali stalen. Proporci in oblikovanje objekta povzemajo obliko tradicionalnega slovenskega čebelnjaka, v urbanem okolju pa so lahko tudi sodobne oblike. Tlorisna površina na stavbnih zemljiščih je do vključno 100 m2, zunaj območij stavbnih zemljišč, kjer so praviloma premični ali postavljeni na točkovnih temeljih, pa tlorisne površine do vključno 40 m2. Čebelnjaki zunaj urbanih območij stavbnih zemljišč, ki služijo apiterapiji in so širši od 3,30 m, imajo simetrično dvokapnico z naklonom 35–45 stopinj. Lokacije stacionarnih ali premičnih čebelnjakov morajo biti določene tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo moteče. Postavitev je dopustna na podlagi pozitivnega mnenja čebelarske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je zemljišče, na katerem bi stal takšen čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo čebelarstvo, da je zemljišče vključeno v kataster čebelje paše in čebelarski pašni red ter da je investitor vpisan v priznano rejsko organizacijo za kranjsko čebelo.
(5)
Lovske preže imajo uporabno etažo na dvignjeni leseni konstrukciji, uporabna površina ne sme presegati 4 m2, izvedene so v lesu.
(6)
Ribogojnice so na kmetijskih zemljiščih dopustne samo v primeru, da so v 40 m pasu od stavbnih zemljišč.
(7)
Oblikovanje objektov je skladno z določili tega odloka za oblikovanje gospodarskih objektov glede na posamezno namensko rabo oziroma tipologijo oblikovanja stavbe. V kolikor se tak objekt gradi na kmetijskih zemljiščih, se smiselno upošteva oblikovanje bližnje namenske rabe oziroma tipologije oblikovanja.