Republiške organizacije lahko izjemoma v mejah svojega delovnega področja in svojih zmogljivosti opravljajo proti plačilu storitve za druge uporabnike, če opravljanje teh storitev ne ovira rednega izvrševanja nalog iz lastne pristojnosti oziroma nalog, ki so jim poverjene v skladu z določbo drugega odstavka 32. člena tega zakona in če ni ustrezne druge organizacije, ki bi opravljala take storitve.
Okvirni program storitev iz prejšnjega odstavka predloži republiška organizacija v soglasje republiškemu izvršnemu svetu.
Za obveznosti, ki jih prevzamejo s pogodbo o opravljanju storitev iz prvega odstavka tega člena, odgovarjajo republiške organizacije izključno s sredstvi, ki jih dosežejo s takimi storitvami.
Republiške organizacije ne morejo zahtevati posebnega plačila za storitve, ki so jih dolžne opravljati po zakonih in drugih predpisih ali v okviru njihovega medsebojnega sodelovanja z republiškimi upravnimi organi.