Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati tudi krajinsko ureditveni načrt za celotno območje urejanja in arhitekturni načrt objektov ob avtocesti, ki morata upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje:
Trasa avtoceste z objekti:
Odbojne ograje na avtocesti se izvede v kovinski izvedbi in v višini do 0.75 m, izjemoma je dopustna izvedba betonskih ograj v kombinaciji s protihrupnimi ograjami. Vmesni ločilni pas se zatravi ali zasadi z nizkimi grmovnicami s plitkim koreninskim sistemom. Zaščitno žično ograjo višine 2.00 m se odmakne od nožice nasipa oziroma zunanjega roba jarka 1–2 m. Potek ograje se prilagodi poteku trase avtoceste in ramp.
Cestni objekti (nadvozi, podvozi, mostovi, viadukti), cestna oprema in protihrupni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter v sozvočju z urbano in krajinsko podobo prostora. Cestna oprema in razsvetljava ceste morajo izkazovati enotne oblikovne elemente.
Priključek:
Območje priključka mora biti arhitekturno in krajinsko oblikovano.
Oskrbna postaja:
Program in velikost obojestranske oskrbne postaje tipa 3 “Sv. Jurij ob Ščavnici” je za obe strani enak in obsega:
Objekti morajo biti oblikovani po načelih kakovostne lokalne stavbne dediščine. Pri načrtovanju in gradnji je treba uporabljati lokalno značilne materiale ter materiale, ki so izdelani iz obnovljivih virov in so energetsko varčni. Oblikovanje stavbnih členov in celote mora temeljiti na kompozicijskih zakonitostih lokalne kulturne dediščine, oblikovnih značilnostih izbrane lokacije ter zmožnosti sodobnih tehnologij.
Cestninska postaja:
Cestninska postaja mora biti oblikovana po načelih opisanih v predhodnem odstavku.
Posegi v obcestni prostor in urejanje obcestnega prostora:
Med gradnjo se vegetacijo odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Osnovni izhodišči nove zasaditve sta zagotovitev čim večje vpetosti posega v prostor ter vzpostavitev vozniku prijetnega obcestnega prostora z možnostjo razgleda. Zasaditve morajo temeljiti na obstoječem krajinskem vzorcu, vrstni sestavi in v prostoru značilnih oblikah vegetacije (sklenjen gozdni sestoj, živice, posamezne skupine dreves, obvodna vegetacija). Gozdni robovi morajo biti sanirani s primerno višinsko in vrstno strukturo avtohtone vegetacije. Pri izdelavi zasaditvenega načrta v delu trase, ki poteka preko gozdnatih območij mora sodelovati pristojna gozdarska služba.
Relief naj bo oblikovan v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami. Nasipne in vkopne brežine se izvedejo z naklonom, ki se čim bolj približuje naravnemu, z zaokroženim iztekom v okoliški teren ter humusirajo in zatravijo oziroma zasadijo z višjo vegetacijo. V večjih vkopih naj bodo brežine spreminjajočih se naklonov, berme naj bodo po možnosti nagnjene v vzdolžni smeri, spreminjajočih se smeri ter z zaokroženim iztekom v okoliški teren.
Regulacije vodotokov se izvedejo sonaravno, s povzemanjem oblik naravnih vodotokov in zasaditvijo avtohtone, drevesne in grmovne, obvodne vegetacije. Dele vodotokov, ki po izvedbi regulacijskih del izgubijo pretočno funkcijo, se rekultivira v skladu z rabo sosednjih zemljišč ali preuredi v nadomestni biotop z vsemi potrebnimi objekti, da bodo zagotavljali stalne hidrološke razmere.
Vse odseke obstoječih cest oziroma območij drugih rab, ki po izgradnji avtoceste in drugih ureditev ostanejo brez funkcije, je treba rekultivirati v skladu z rabo sosednjih zemljišč (v kmetijska zemljišča, vegetacijske sestoje) oziroma v nadomestne biotope. Kjer ostanejo v funkciji ceste, pa se njihovi profili ustrezno prilagodijo novim obremenitvam, ostanki pa prav tako rekultivirajo.