Varovanje flore in vegetacije, favne in biotopov ter gozdnih zemljišč:
Na naravovarstveno vrednih območjih Kamenščaka, Radgonsko–Kapelskih goric in Kupetinskega lesa naj dela ne potekajo v spomladanskem obdobju razmnoževanja (gnezdenje ptic, mrestenje dvoživk).
Med gradnjo se je treba izogibati vsem začasnim posegom v stoječe vode, vodotoke ali njihove puferske pasove, ki jih označuje grmovna ali drevesna vegetacija. Preprečiti je treba odlaganje vsakršnega gradbenega ali izkopanega materiala, splakovanje delovnega orodja v okoliških vodah, spuščanje betonskega mleka ali cementnih odpadkov v okoliške vode ter odtekanje naftnih derivatov, ki se uporabljajo za delovanje gradbenih strojev in transportnih sredstev. Vse naravno ohranjene vodotoke je treba med gradnjo varovati, regulirane pa obsaditi z obvodno vegetacijo ter tako omogočiti ponovno vzpostavitev obvodnih biotopov. Načrt obsaditve vodotoka mora biti sestavni del načrta ureditve tega vodotoka.
Pred začetkom gradnje je treba obvestiti o predvidenem začetku in poteku del ribiške družine, ki z obravnavanimi vodotoki upravljajo in gospodarijo. Ob morebitnem regulacijskem posegu v vodotoke morajo izloviti na mestu gradbenih del vse ribe in piškurje in jih preseliti v neprizadete dele istega ali podobnega vodotoka. Med samo gradnjo trase avtoceste morajo izvajalci sproti obveščati ribiške družine o vsakem posegu v vodotoke in jim omogočiti ogled gradbišč ob vodah.
V neposredni bližini avtoceste se v največji možni meri ohrani naravna oblika gozda. Poseki gozda morajo biti izvedeni strokovno, na podlagi detajlnega načrta. Odstraniti je potrebno le drevje do roba obcestnega prostora, sečnja mora omogočiti predvsem učinkovito sanacijsko obsaditev in novo oblikovanje gozdnega roba. Preprečeno mora biti vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti. Kjer ni možna uporaba obstoječih poti, naj se trasirajo nove dovozne poti in locirajo začasni manipulacijski prostori na mestih, kjer je največ primešane robinije, da se čimbolj ohrani naravna vegetacija. Odstranjen, uničen ali kako drugače prizadet gozdni rob in na novo ustvarjene preseke je potrebno pričeti sanirati že v času gradnje in zasaditi z avtohtonimi vrstami. Sajenje mora potekati v spomladanskem ali jesenskem času. Pred izvajanjem del v gozdnem prostoru se obvesti pristojni zavod za gozdove.
Investitor je dolžan s prilagoditvijo izvoznih in spravilnih poti omogočiti dostop na gozdna zemljišča v času gradnje in po končani gradnji.
Živalim se nekontrolirano prehajanje čez avtocesto prepreči z varnostno žično ograjo višine 2.00 m. Vsem živalskim vrstam, ki jim bo z izgradnjo avtoceste prekinjena migracijska pot, je zagotovljeno prehajanje preko avtoceste pod viadukti in mostovi, preko prepustov ter preko deviacij. Posebej za prehod divjadi služijo:
V skladu s tehničnimi možnostmi se pri vseh mostovih izvede polica širine 1.50 m in višine 2.00 m na eni strani za prehod malih sesalcev in dvoživk. Predeli pod prehodi in mostovi se uredijo v prostor, ki je živalim prijeten (zatravljene oziroma peščene površine, varovalni vegetacijski pasovi do vstopa pod most, preprečevanje druge oblike rabe prostora). Pred prehodi mora biti varovalna ograja avtoceste, ki služi tudi kot usmerjevalna ograja, ustrezno prirejena.
Varovanju in prehodom dvoživk služijo: