Vodnogospodarske ureditve in zaščitni ukrepi:
Zaradi gradnje avtoceste se vodni režim, posebej pa režim odtoka visokih voda na vplivnem območju, ne sme poslabšati. Zato mora investitor izvesti potrebne ureditve na vodotokih, ki jih križa avtocesta ali druge ureditve, določene s to uredbo. Nove ureditve vodotokov morajo biti skladne z obstoječimi ureditvami vodotokov oziroma njihovo rabo ter zagotavljati ustrezno poplavno varnost. Naravne struge obstoječih vodotokov se ohranja v največji možni dolžini.
Površinski vodotoki:
Prečkanja vodotokov se načrtujejo tako, da bo svetli profil sposoben prevajati merodajno 100-letno vodo pri varnostni višini, ki praviloma ne sme biti manjša od 1.00 m, izjemoma pa 0.50 m. Zagotovi se, da bo tudi najmanjši predlagan prerez objekta pod avtocesto normalno prehoden, torej vsaj 2.00 m visok in 1.50 m širok oziroma prereza vsaj O200.
Na obravnavanem odseku avtoceste se predvidi ureditev naslednjih:
-
vodotokov:
807-2,7-7 Grabonoški potok v km 2+060 v dolžini 492 m,
807-2,7-8 Potok iz Goše v priključku “Sv. Jurij ob Ščavnici” v
dolžini 930 m,
807-2,7-11 Ščavnica v km 4+180 v dolžini 490 m,
807-2,7-15 Dragotinski potok v km 5+700 v dolžini 267 m,
807-2,7-17 Potok Belic v km 6+860 v dolžini 260 m,
807-2,7-12 Kameni potok pod viaduktom 807-2,6-1 v dolžini 146 m
in zavarovanje v bližini stebrov,
807-2,7-26 Stanetinski potok pod viaduktom 807-2,6-2 –
zavarovanje v bližini stebrov,
807-2,7-24 Kupetinski potok pod viaduktom 807-2,6-3 –
prestavitev v dolžini 100 m in zavarovanje v bližini
stebrov,
807-2,7-20 Samorički potok v priključku “Vučja vas” v dolžini
400 m;
-
hudourniških grap in jarkov:
807-2,7-2 Jarek 2 (Kajnihov) v km 0+580 v dolžini 203 m, 807-2,7-3 Jarek 3 (Kosov) v km 0+780 v dolžini 227 m, 807-2,7-4 Jarek 4 z iztokom v jarek 5 v dolžini 150 m, 807-2,7-5 Jarek 5 v km 1+410 v dolžini 270 m, 807-2,7-6 Jarek 6 v km 1+680 v dolžini 259 m, 807-2,7-16 Jarek 9 v km 6+080 v dolžini 545 m, 807-2,7-18 Jarek 10 v km 7+600 v dolžini 411 m, 807-2,7-19 Jarek 12 v km 10+420 v dolžini 247 m, 807-2,7-23 Jarek 13 v km 9+740 dolžini 36 m, 807-2,7-22 Jarek 14 v km 9+240 v dolžini 545 m, 807-2,7-21 Jarek 21 v km 12+000 v dolžini 171 m;
-
melioracijskih jarkov:
807-2,7-9 MJ 14, v km 3+760, v dolžini 545 m, 807-2,7-13 MJ 3, v km 4+580, v dolžini 427 m, 807-2,7-14 MJ 3a, v dolžini 208 m, 807-2,7-10 MJ 12, v dolžini 411 m, 807-2,7-25 Jarek C, v dolžini 390 m.
V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja so zaradi natančnejše obdelave možna odstopanja od zgoraj navedenega obsega urejanja v skladu z določili o tolerancah, navedenimi v 38. členu te uredbe.
Zaradi preprečevanja velikih poškodb na površinah ob iztoku iz prepusta 807-2,3-9, je potrebno z odgovarjajočimi ukrepi preprečiti dotok poplavnih voda Ščavnice na to območje. Zato se zgradi levobrežni nasip ob Ščavnici, in sicer od prečkanja potoka z avtocesto do sotočja z Okoslavskim potokom in ob Okoslavskem potoku do mostu na lokalni cesti v Okoslavcih.
Predvideni posegi preureditev vodotokov se morajo izvesti tako, da se bistveno ne spremeni narava vodotoka, to je pretok vode, kakovost vode in biološka raznovrstnost. Zato je pri posegih v vodotoke potrebno dela izvajati tako, da so izpolnjene naslednje zahteve:
-
preureditev vodotokov mora biti sonaravna in čim bolj podobna stanju pred posegom;
-
potreben obseg in način ureditve posameznega vodotoka je treba opredeliti tudi z upoštevanjem zahteve, da se bo z njo na njenem priključku na obstoječe korito zagotavljalo odtočne pogoje visokih voda, s katerimi se ne bo direktno ogrožalo stabilnosti sedanjega korita gorvodno in dolvodno od tega priključka;
-
vsa dela na vplivnem območju posameznih vodotokov je treba izvajati tako, da bo tudi v času gradnje omogočen čim bolj neoviran odtok morebitnih visokih voda in se odtočne razmere teh voda na vplivnem območju ne bodo občutno poslabšale. V času gradnje korito vodotoka dolvodno ne sme presušiti. Koncentracije suspendiranih snovi na izpustu v dolvodno ležeče korito ne smejo presegati 30 mg/l, zagotovljene morajo biti minimalne koncentracije kisika (>4 mg O2/l). Preusmeritev vode v novo korito je potrebno izvesti tako, da ne pride do pomorov življa v vodotoku. Zasaditev brežin je potrebno izvesti takoj, ko gradbena dela in letni čas to omogočijo;
-
preprečiti je treba vsako večje odnašanje materiala v času gradnje zaradi katere bi se lahko občutneje spremenili odtoki visokih voda in kakovost vode;
-
za ohranjanje kakovosti površinskih vodotokov veljajo zaščitni ukrepi za varovanje vodnih virov v nadaljevanju tega člena.
Odvodnjavanje cestnega telesa:
Na celotnem odseku avtoceste se v struge naravnih odvodnikov spušča le čista padavinska voda oziroma voda, ki po kvaliteti ustreza določilom strokovnega navodila o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustni temperaturi vode (Uradni list SRS, št. 18/85) in uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Na sistem odvodnje ne smejo biti priključeni nobeni iztoki sanitarno–fekalnih ali drugih onesnaženih (tehnoloških) vod.
Padavinsko vodo s cestišča se od km 0+000 do km 3+480 ter od km 4+900 do km 12+065 odvaja v vodotesnih kanalizacijskih cevovodih dimenzije O300-800 mm, na odseku od km 3+480 do km 4+900 pa v obcestnih jarkih.
Vse padavinske vode s cestnih površin preko požiralnikov odtekajo v kanalizacijske cevovode oziroma v obcestne jarke, ki se navezujejo na zadrževalne bazene – čistilne objekte v zemeljski izvedbi z zbiralci olj in usedalniki nesnage. Odvedene vode se po čiščenju na zadrževalnih bazenih – čistilnih objektih izlivajo v odvodnike. Na kanalizacijski sistem avtoceste se smejo priključiti le odpadne vode iz cestnih površin ter iz oskrbne postaje. Priključevanje odpadnih voda iz drugih območij bodisi na kanalizacijsko omrežje avtoceste ali v obcestne jarke ni dovoljeno.
Zadrževalni bazeni – čistilni objekti morajo zagotavljati zahtevano vodotesnost, ki jo je treba za predvidene lokacije preveriti in opredeliti ob izkopu, ter jo po potrebi zagotoviti z odgovarjajočimi ukrepi in biti dimenzionirani tako, da bo zadrževalni čas za vse vode, ki bi po projektni rešitvi lahko pritekle vanj, omogočal učinkovito sedimentiranje trdnih delcev in vsaj delno razgradnjo organskih snovi. Potrebno je redno vzdrževanje. Mulj v usedalnikih je treba obravnavati kot posebni odpadek.
Cestišča vseh priključnih cest in deviacij se odvodnjava z odprtimi obcestnimi jarki.
Treba je pripraviti poslovnik o obratovanju in vzdrževanju sistema za odvod meteornih vod s cestišča. Poslovnik mora za primere razlitja večjih količin goriv, olj in drugih za vodotoke škodljivih tekočin, suspenzij in drugih materialov vsebovati načrt za preprečevanje vdora teh snovi v vodotoke in za njihovo odstranitev.
Zavarovanje vodnih virov:
Avtocesta ne sme v ničemer poslabšati obstoječega stanja kvalitete vodnih virov, kar je treba doseči z ustreznimi gradbeno-tehničnimi ukrepi, z ustreznim načinom gradnje ter po izgradnji z ustreznim načinom vzdrževanja. Ob eventualnem poslabšanju stanja je investitor dolžan zagotoviti ustrezno oskrbo s pitno vodo.
Na celotni trasi je potrebno med gradnjo in obratovanjem avtoceste preprečiti izliv polutantov v podtalje in površinske vodotoke, ki odtekajo na področje Murske depresije, ki je pomemben regionalni vir pitne vode.
Posebno pozornost je treba nameniti varovanju podtalnice v območju:
-
med km 0+720 in km 0+840: zaledje vira pitne vode Ivanjci,
-
v območju km 5+200: zaledje vodnjaka Vrbnjak,
-
v območju km 8+400: zaledje vodnjaka Rajzer,
-
med km 10+000 in km 12+065 (konec odseka), še posebno med km 11+970 in km 12+065: napajalno zaledje črpališč vode v Lukavcih in Cven ter vaških vodnjakov v Bučečovcih in Dobravi.
Po izdelavi geološkega elaborata v okviru projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja ter na podlagi monitoringa v času gradnje, je potrebno ugotoviti ali bo zaradi gradnje vkopov prišlo do vplivov na te vodne vire, ter natančneje določiti dele trase in ukrepe, kjer so potrebni posebni ukrepi varstva vodnih virov. V primeru pričakovanega oziroma ugotovljenega vpliva avtoceste na vodne vire, moteno ali onemogočeno vodooskrbo (kakovost, količina), je treba zagotoviti ustrezne varovalne ukrepe oziroma nadomestne vodne vire.
Na teh odsekih je potrebno poleg ukrepov, navedenih v poglavju Odvodnjavanje cestnega telesa, upoštevati še naslednje ukrepe za zavarovanje vodnih virov:
Ker se na odseku avtoceste od km 10+000 do km 12+065 posegom pod nivo najvišje podtalnice zaradi gradbeno-tehničnih zahtev ni mogoče izogniti (temeljenje), je potrebno izkop izvajati s čisto tehnologijo in ga primerno zavarovati pred morebitnimi izlivi škodljivih snovi. Pri tem je potreben stalen nadzor za to pristojnih služb.
Med gradnjo je treba predvideti naslednje ukrepe:
-
projekt izgradnje viadukta mora predvideti vse ukrepe, da se med samo izgradnjo in v času obratovanja prepreči vdor polutantov v podtalnico,
-
med samo izgradnjo mora biti delovišče zavarovano, vsa dela se lahko izvajajo le pod takšnimi pogoji, da se prepreči onesnaženje tal in vdor polutantov v podtalnico,
-
na delovišču lahko obratujejo le brezhibni stroji zavarovani pred izlitji pogonskih goriv in maziv, oziroma olj v tla in podtalnico,
-
vsa razlitja nevarnih snovi morajo biti takoj sanirana, onesnažena zemljina ali kamenina mora biti takoj odstranjena in odpeljana na za to določeno deponijo,
-
za izgradnjo se smejo uporabljati le okolju prijazni materiali,
-
viadukt mora biti zgrajen tako, da ni možno odtekanje meteornih voda ali izpustov iz vozil v podtalnico,
-
med samo izgradnjo prometnice je potrebna stalna nadzorna služba, ki bo kontrolirala izvajanje ustreznih ukrepov za zaščito podzemne vode.
V fazi izgradnje veljajo tudi vsi ukrepi, ki so predvideni za zavarovanje vodnih virov na preostalih odsekih avtoceste.
Na preostalih odsekih avtoceste je treba upoštevati naslednje pogoje:
-
med gradnjo je potrebno predvideti vse ukrepe, da se prepreči razlitje in vdor polutantov v okolje,
-
na počivališčih, parkiriščih in avtocestnih objektih je treba zagotoviti neškodljivo odvajanje odpadne in umazane padavinske vode,
-
v območju sredinskega pasu je treba zagotoviti tesnost,
-
za zbiranje padavinske vode s cest in drugih prometnih površin je treba predvideti robnike in cestne odtoke,
-
zbrano padavinsko vodo je treba voditi preko tesnih cevovodov s fleksibilnimi zvezami ali za te potrebe urejenih obcestnih jarkov v ustrezne objekte za čiščenje onesnažene padavinske vode z usedalnim ali zadrževalnim bazenom ter separatorjem za lahke tekočine.
Za površine na območju oskrbne postaje je potrebno pridobiti posebno soglasje Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije. Površine morajo biti zasnovane v vodoneprepustni izvedbi in zgrajene z olje odpornimi materiali. Kanalizacija v območjih parkirišč, namenjenih tovornim vozilom in avtobusom, se uredi s posebnim kanalizacijskim sistemom in lovilci olj, ki ustrezajo EU 858-1 in so dimenzionirani tako, da zagotavljajo kontrolirano odvajanje naftnih derivatov, v smislu določil uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Uradni list RS, št. 10/99). Oskrbna postaja je priključena na dve lokalni čistilni napravi ustrezne velikosti v km 3+230 in km 3+300. Meteorne vode, potencialno onesnažene z naftnimi derivati, morajo biti vodene v lovilce olj, katerih velikost mora biti prilagojena dotokom, ki bi vanje lahko pritekli.
Melioracije in namakalni sistemi:
Trasa avtoceste prizadene hidromelioracijski sistem Biserjane–Grabonoš. Za zagotovitev normalne odvodnje se prilagodi jarke:
-
Potok iz Goše (807-2,7-8),
-
MJ 14 (807-2,7-9),
-
MJ 3 (807-2,7-13),
-
MJ 3a (807-2,7-14),
-
MJ 12 (807-2,7-10)
ter izvede novo drenažno mrežo na skupni površini približno 45 ha. Potrebni so naslednji melioracijski ukrepi:
-
izkop potrebnih melioracijskih jarkov, obrobnih jarkov in obcestnih jarkov,
-
cevna drenažna mreža v kombinaciji z gramoznim filtrom,
-
agromelioracijski ukrepi: globoko podrahljanje, apnenje in založno gnojenje.