(1)
Med stacionarnim bolnišničnim zdravljenjem ali zdraviliškim zdravljenjem, ki se izvaja na stacionarni način, ima zavarovana oseba pravico do sobivanja z enim od staršev, rejnikom, skrbnikom, zakoncem ali zunajzakonskim partnerjem, kadar sobiva ob otroku svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja, če je zavarovana oseba:
(2)
Sobivanje je 24-urna nastanitev s prenočitvijo in prehrano osebe, ki sobiva ob zavarovani osebi, in sicer v standardu nastanitve in prehrane iz petega odstavka 47. člena oziroma 110. člena pravil, ki velja za zavarovano osebo.
(3)
Če izvajalec zaradi omejenih prostorskih zmogljivosti ne more zagotoviti pravice do sobivanja iz prvega odstavka tega člena, prednost pri nastanitvi presoja glede na zdravstveno stanje, starost in posebne potrebe zavarovane osebe ter glede na krajevno oddaljenost od prijavljenega prebivališča zavarovane osebe in osebe, ki lahko sobiva ob njej.
(4)
Med stacionarnim bolnišničnim zdravljenjem ali zdraviliškim zdravljenjem, ki se izvaja na stacionarni način, ima mati, ki doji otroka, pravico, da je ob njej nastanjen otrok.