Ne glede na 44. člen pravil, zavarovana oseba nima pravice do zdraviliškega zdravljenja v naslednjih primerih, ko zdraviliško zdravljenje ni strokovno utemeljeno:
1.
hude duševne motnje, motnje osebnosti, splošne težje telesne prizadetosti ali kognitivne prizadetosti, zaradi katere zavarovana oseba ni sposobna sodelovati pri zdraviliškem zdravljenju;
2.
toksikomanije ali kroničnega etilizma;
3.
slabo urejene epilepsije;
4.
nalezljive bolezni v kužnem stanju;
5.
kronične organske bolezni v fazi akutnega poslabšanja;
6.
pogoste in močnejše krvavitve;
7.
rakaste novotvorbe, ki ni bila operativno odstranjena ali drugače zaustavljena v rasti;
8.
nosečnosti;
9.
težje oblike generalizirane ateroskleroze;
10.
nezaceljene rane;
11.
kajenja pri boleznih dihal.