(1)
Osebni zobozdravnik je lahko za:
1.
za otroke šolarje in mladino do dopolnjenega 19. leta starosti zobozdravnik usposobljen za zobozdravstveno varstvo otrok in mladine oziroma specialist pedontolog. V krajih, kjer tako usposobljenega zdravnika ni, pa lahko tudi drug zobozdravnik;
2.
druge zavarovane osebe splošni zobozdravnik ali zobozdravnik – specialist, ki zavarovanim osebam zagotovi vse zobozdravstvene storitve s področja zdravljenja zob in ustne votline ter zobne protetike, razen zobno-protetične rehabilitacije s pomočjo zobnih vsadkov iz 30. člena pravil.
(3)
Osebni zobozdravnik ne sme ugotavljati zavarovančeve začasne zadržanosti od dela.