Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov v lasti Mestne občine Celje v najem
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 8-371/2017, stran 1225 DATUM OBJAVE: 17.2.2017
VELJAVNOST: od 4.3.2017 / UPORABA: od 4.3.2017
RS 8-371/2017
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 4.3.2017 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 7.3.2026: ŠE V OBDELAVI.
371. Pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov v lasti Mestne občine Celje v najem
Na podlagi Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74, 34/88, Uradni list RS, št. 32/00, 102/02 – odl. US in 87/11 – ZMVN-A), Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G, 50/14, 90/14 – ZDU-1I, 14/15 – ZUUJFO in 76/15), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13, 10/14 in 58/16) ter 10., 19. in 115. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13 in 93/15) je Mestni svet Mestne občine Celje na 17. redni seji dne 7. 2. 2017 sprejel
P R A V I L N I K
o oddajanju poslovnih prostorov v lasti Mestne občine Celje v najem
o oddajanju poslovnih prostorov v lasti Mestne občine Celje v najem
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1)
S tem pravilnikom se določajo postopki in pogoji oddaje v najem ali v brezplačno uporabo ter način določitve najemnin za del stvarnega nepremičnega premoženja v lasti Mestne občine Celje (v nadaljevanju: občina), ki v naravi predstavlja poslovne prostore (v nadaljevanju: poslovni prostori).
(2)
Ostale poslovne površine, ki so v lasti občine ter so dane v upravljanje drugi pravni osebi, ki ji je pravica upravljanja podeljena na podlagi zakona, akta o ustanovitvi javnega zavoda ali akta župana, ti upravljavci uporabljajo predpise s področja, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti ali druge področne predpise, ki se nanašajo na upravljavca ali stvarno premoženje, ki je podeljeno v upravljanje.
2. člen
Uporabljeni pojmi v tem pravilniku imajo enak pomen, kot je to določeno v predpisih, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države ter samoupravnih lokalnih skupnosti.
2. EVIDENCA POSLOVNIH PROSTOROV
3. člen
(1)
Evidenca poslovnih prostorov se vodi na način, ki je določen v predpisih o ravnanju s stvarnim premoženjem države ter samoupravnih lokalnih skupnosti.
(2)
V evidenco poslovnih prostorov občine se uvrščajo vsi poslovni prostori, ki so vpisani v centralni evidenci občinskega stvarnega premoženja.
(3)
Centralno evidenco poslovnih prostorov vodi v okviru občine pristojna služba za vodenje evidence celotnega stvarnega premoženja v lasti občine.
(4)
Upravljavec oziroma druga pravna oseba, ki ima podeljeno pravico upravljanja s stvarnim premoženjem na podlagi zakona, odloka o javnih službah, akta župana ali akta o ustanovitvi javnega zavoda, je dolžan:
-
voditi podatke o stvarnem premoženju oziroma poslovnem prostoru, ki mu je bilo dano v upravljanje na podlagi predpisov, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države ter samoupravnih lokalnih skupnosti in določil tega pravilnika,
-
posredovati pristojni službi občine, ki vodi centralno evidenco stvarnega premoženja občine, podatke o stvarnem premoženju oziroma poslovnem prostoru iz prve alineje tega člena v roku 30 dni od prevzema stvarnega premoženja oziroma poslovnega prostora v upravljanje,
-
posredovati v roku 15 dni vse spremembe, ki se nanašajo na pravno in dejansko stanje stvarnega premoženja oziroma poslovnega prostora, ki mu je bilo dano v upravljanje, ki zajema poleg podatkov, ki se vodijo v uradnih evidencah, tudi podatke o obremenitvi, zavarovanju, oddajanja stvarnega premoženja v najem, povečanje vrednosti zaradi investicijskih vlaganj ipd.
3. ODDAJA POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM
3.1. Pristojnosti župana, komisije, strokovne službe in metode oddaje poslovnih prostorov
4. člen
(1)
Vse postopke, ki se nanašajo na oddajo poslovnih prostorov v najem in oddajo poslovnih prostorov v brezplačno uporabo, vodi pristojna strokovna služba upravnega organa občine (v nadaljnjem besedilu: strokovna služba) in nadzira Komisija za ravnanje z občinskim premoženjem Mestne občine Celje (v nadaljevanju: komisija), ki jo za te naloge imenuje in pooblasti župan. Komisija nadzira tudi vse postopke v zvezi z najemnimi razmerji med najemniki oziroma uporabniki poslovnih prostorov ter občino.
(2)
Strokovno tehnična opravila v zvezi z najemnimi razmerji in postopki oddaje v najem oziroma uporabo opravlja pristojna strokovna služba.
(3)
Vse odločitve v zvezi z oddajo poslovnih prostorov v najem in brezplačno uporabo ter o zadevah v zvezi z najemnimi razmerji sprejema komisija na predlog strokovne službe.
(4)
Na podlagi odločitve komisije iz prejšnjega odstavka sklene pravni posel župan.
5. člen
Poslovni prostori se oddajo v najem na način in na podlagi metod, ki so določene s predpisi o ravnanju s stvarnim premoženjem države ter samoupravnih lokalnih skupnosti, ki so:
-
javna dražba,
-
javno zbiranje ponudb,
-
neposredna pogodba.
6. člen
(1)
Strokovna služba pripravi besedilo javne dražbe oziroma javnega zbiranja ponudb in ga posreduje v stališče komisiji. Komisija pošlje besedilo javne dražbe oziroma javnega zbiranja ponudb v podpis županu. Strokovna služba pošlje besedilo javne dražbe oziroma javnega zbiranja ponudb v objavo, kot je to določeno v predpisih o ravnanju s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti.
(2)
Namera o oddaji poslovnega prostora v najem, brezplačno uporabo ali oddaje z neposredno pogodbo se objavi na spletni strani občine.
7. člen
(1)
Postopek javne dražbe ali javnega zbiranja ponudb vodi pristojna komisija v skladu s predpisi o ravnanju s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti.
(2)
Strokovna služba pripravi pogodbo in jo posreduje v podpis županu skupaj z zapisnikom o poteku postopka iz prejšnjega odstavka.
(3)
Zoper izbor najugodnejšega ponudnika ni pritožbe.
(4)
V primeru, da postopek ni bil uspešen, komisija o tem obvesti župana in strokovno službo.
3.2. Neposredna pogodba
8. člen
V kolikor so izpolnjeni pogoji po predpisih o ravnanju s stvarnim premoženjem se poslovni prostori lahko oddajo na podlagi metode neposredne pogodbe tudi v naslednjih primerih:
-
če se poslovni prostor oddaja subjektom posebnih ugodnosti, ki so določeni v 20. členu tega pravilnika,
-
družinskemu članu najemnika (zakoncu, otroku, bratu, sestri, snahi, zetu, vnukinji ali vnuku), če nadaljuje z isto dejavnostjo dosedanjega najemnika, ki je samostojni podjetnik, v primeru upokojitve, bolezni ali smrti najemnika,
-
v primerih statusnih sprememb obstoječih subjektov, če ti po statusni spremembi postanejo pravni nasledniki dosedanjega najemnika,
-
zaradi preselitve najemnika iz poslovnega prostora, ki ga je potrebno porušiti,
-
če gre za začasno preselitev najemnika zaradi prenove ali rekonstrukcije objekta ali za druga nujna dela na infrastrukturi objekta,
-
če gre za razširitev poslovnega prostora zaradi opravljanja iste dejavnosti v prostor, ki ga je možno z obstoječim neposredno povezati v isti zgradbi,
-
če gre za zamenjavo poslovnega prostora, ki po velikosti ali višini najemnine ne odstopa za več kot 25 % in če je to v interesu najemodajalca,
-
v primerih funkcionalne zaokrožitve obstoječega poslovnega prostora, pri čemer je kriterij neposredne dodelitve enak, kot pri prejšnji alineji tega člena pravilnika,
-
če je dosedanji najemnik v stečaju ali redni likvidaciji, novi najemnik pa prevzame dolgove dosedanjega najemnika do najemodajalca.
9. člen
V vseh primerih iz prejšnjega člena morajo interesenti strokovni službi poleg splošnih podatkov predložiti še:
-
odločbo o podelitvi statusa, da subjekt deluje v javnem interesu v primerih, ko je interesent za najem z metodo neposredne pogodbe nevladna organizacija, ki deluje v javnem interesu za izvajanje dejavnosti, za katero je ustanovljena. V primeru, da subjekt še ne izpolnjuje pogojev za pridobitev statusa, lahko predloži tudi potrdilo ustrezne strokovne službe občine, da je njegovo delovanje v posebnem interesu občine in v javnem interesu,
-
kratko poročilo o dosedanjem izvajanju programa ter predstavitev programa, ki se naj bi izvajal v poslovnem prostoru z dokazilom, da je bil oziroma je registriran za takšno opravljanje dejavnosti,
-
dokazilo o poravnanih davčnih obveznostih,
-
dokazilo o poravnanih obveznostih do občine,
-
dokazilo, da nima blokiranega transakcijskega računa (veljavno največ 30 dni), če se poslovni prostor ne oddaja v brezplačno uporabo.
3.3. Brezplačna uporaba poslovnih prostorov
10. člen
(1)
Poslovni prostori se lahko, poleg v predpisanih primerih po predpisih o ravnanju s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti in primerov iz 20. in 23. člena tega pravilnika na podlagi mnenja pristojne strokovne službe in odločitve komisije, oddajo v brezplačno uporabo:
-
osebam javnega prava za izvrševanje javnih nalog, razen javnim podjetjem,
-
invalidskim in humanitarnim organizacijam, ki delujejo na podlagi statusa priznanega z odločbo pristojnega organa in delujejo v javnem interesu na področju socialnega in zdravstvenega varstva,
-
javnim kulturnim in izobraževalnim zavodom,
-
socialnemu podjetju oziroma nepridobitni pravni osebi v obsegu, ki je potreben za opravljanje dejavnosti, za katero je ustanovljena.
(4)
Uporabniki iz tega člena krijejo obratovalne stroške, stroške rednega vzdrževanja, stroške uporabe stavbnega zemljišča in morebitne druge stroške, vezane na uporabo poslovnega prostora, za katere se stranki dogovorita s pogodbo.
3.4. Vsebina najemne pogodbe oziroma pogodbe o brezplačni uporabi
11. člen
(1)
Z izbranim najemnikom oziroma uporabnikom sklene najemno pogodbo oziroma pogodbo o brezplačni uporabi župan.
(2)
Z izbranim ponudnikom oziroma uporabnikom se sklene najemna pogodba oziroma pogodba o brezplačni uporabi v roku, določenem s predpisi, ki urejajo stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti.
(3)
Če izbrani ponudnik oziroma uporabnik ne podpiše najemne pogodbe v določenem roku, lahko občina zadrži plačano varščino v višini enomesečne izhodiščne najemnine. Ponudnikom, ki niso uspeli, se varščina brez obresti vrne v roku določenem v objavi javne ponudbe ali javne dražbe. Vplačana varščina se ponudniku všteje v najemnino.
12. člen
(1)
Najemno razmerje nastane s sklenitvijo pisne najemne pogodbe, ki mora poleg z zakonom določenih sestavin, vsebovati še naslednje sestavine: