»88. člen
(zaviranje pri premiku z uporabo zavor na stisnjen zrak)
(1)
Najprimernejši način zaviranja pri premiku je zaviranje s samodejnimi zračnimi zavorami vlečnih in vlečenih vozil ali z neposrednimi zračnimi zavorami vlečnih vozil.
(2)
Če je treba premikati vozila brez uporabe njihovih zračnih zavor, se morajo te prej odvreti s sproženjem odviralnih naprav, ročne in pritrdilne zavore pa odvreti.
(3)
Premikalne sestave z več kot 40 osmi je treba, razen pri rinjenju na vrh drče zaradi spuščanja preko drče, zavirati s samodejnimi zračnimi zavorami, katerih menjala vrste zaviranja se prestavijo v lego za P-zaviranje.
(4)
Pri premiku na nagibih 20 ‰ ali več je treba, razen pri rinjenju na vrh drče zaradi spuščanja preko drče, premikalni sestav, ne glede na število osi, zavirati s samodejnimi zračnimi zavorami, katerih menjala vrste zaviranja se prestavijo v lego za P-zaviranje.
(5)
Pri premikalnih sestavih, ki se zavirajo s samodejnimi zračnimi zavorami, je treba opraviti delni preskus zavor B.
(6)
Dovoljeno število osi premikalnega sestava do 40 osi, ki se lahko zavira z neposredno zračno zavoro premikalke, se izračuna po naslednji enačbi:
(7)
Enačba za izračun števila osi v prejšnjem odstavku je določena na podlagi predvidene povprečne vagonske mase 15 ton na os. Če se premika z vagoni, katerih masa na os je večja od 15 t/os, se mora izračunano število osi zmanjšati za 30 %.
(8)
V navodilu o progi in v postajnem poslovnem redu postaje mora biti navedeno dovoljeno število osi pri premiku, zaviranih z neposredno zračno zavoro posameznih vrst lokomotiv, ki vozijo s hitrostjo 20 km/h, glede na največji nagib na celotni postaji, delu postaje, posameznih tirnih skupinah ali posameznih tirih, na katerih se bo premik izvajal.
(9)
Če se premika premikalni sestav z večjim številom osi, kot jih lahko zavira lokomotiva z neposredno zračno zavoro, je potrebno, odvisno od lokalnih okoliščin, predvideti eno od možnosti: