• PREDPIS

Pravilnik o identifikaciji in registraciji drobnice

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 75-4069/2010, stran 10863 DATUM OBJAVE: 24.9.2010

RS 75-4069/2010

4069. Pravilnik o identifikaciji in registraciji drobnice
Na podlagi četrtega odstavka 156. člena Zakona o kme­tijstvu (Uradni list RS, št. 45/08), petega odstavka 23. in četr­tega odstavka 24. člena Zakona o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02, 110/02 - ZUreP, 110/02 - ZGO-1, 45/04 - ZdZPKG) in petega odstavka 12. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05) izdaja minister za kmetij­stvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o identifikaciji in registraciji drobnice

1. člen

(vsebina)

(1)

Ta pravilnik določa način identifikacije in registracije ovc in koz (v nadaljnjem besedilu: drobnica), način vodenja centralnega registra drobnice, spremljanje premikov drobnice, vodenje registra drobnice na gospodarstvu in registracijo ime­tnikov drobnice v evidenci imetnikov rejnih živali.

(2)

Ta pravilnik določa pristojni organ, oblike in način do­bavljanja identifikatorjev, identifikacijsko številko živali, identifi­kacijsko številko gospodarstva, spremni list, roke za označitev drobnice in priglašanje premikov ter staleža živali za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L št. 5 z dne 9. 1. 2004, str. 8), zadnjič spre­menjene z Uredbo Komisije (ES) št. 759/2009 z dne 19. avgu­sta 2009 o spremembi Priloge k Uredbi Sveta (ES) št. 21/2004 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz (UL L št. 215 z dne 20. 8. 2009, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 21/2004/ES).

2. člen

(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji po­men:

-

pristojni organ v skladu s točko (d) 2. člena Uredbe 21/2004/ES je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra­no (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo);

-

Sektor za identifikacijo in registracijo živali (v nadalj­njem besedilu: SIR) je služba v okviru ministrstva, ki izvaja sistem identifikacije in registracije živali v Republiki Sloveniji za namen opravljanja veterinarskih kontrol organa, pristojnega po predpisih, ki urejajo veterinarstvo, za namen opravljanja kontrol izvajanja ukrepov kmetijske politike organa, pristojnega po predpisih, ki urejajo kmetijstvo, za namen izvajanja rejskih programov ter druge namene v skladu s predpisi;

-

evidenca imetnikov rejnih živali (v nadaljnjem besedilu: EIRŽ) je evidenca v skladu s 7. členom Uredbe 21/2004/ES;

-

centralni register drobnice (v nadaljnjem besedilu: CRD) je računalniška zbirka podatkov v skladu z 8. členom Uredbe 21/2004/ES;

-

register drobnice na gospodarstvu (v nadaljnjem besedi­lu: RDG) je register v skladu s 5. členom Uredbe 21/2004/ES;

-

G-MID je identifikacijska številka gospodarstva, ki je sestavljena iz dvočrkovne oznake za Republiko Slovenijo »SI« in do devetmestne neponovljive številke;

-

pooblaščena organizacija je veterinarska organizaci­ja, ki v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo, opravlja dejavnost označevanja živali in vodenje registra kot javno veterinarsko službo, ali organizacija, ki v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijstvo, in predpisi, ki urejajo živinorejo, opravlja identifikacijo in registracijo živali kot javno službo strokovnih nalog v živinoreji;

-

identifikator je prvi identifikator ali drugi identifikator;

-

premik drobnice je vsak premik med gospodarstvi oziro­ma lokacijami, razen dnevne ali nekajdnevne paše na bližnjih pašnikih, če drobnica ne prihaja v stik z drobnico z drugih gospodarstev;

-

spremni list je dokument o premiku iz prvega odstavka 6. člena Uredbe 21/2004/ES.

3. člen

(označitev drobnice)

(1)

Imetnik iz točke (c) 2. člena Uredbe 21/2004/ES, ki je lahko lastnik oziroma se po pooblastilu lastnika ukvarja z rejo, varstvom, klanjem, nakupom in prodajo, prevozom, razstavljanjem ali drugo vrsto rabe drobnice, je odgovoren za pravočasno in pravilno označitev živali.

(2)

Živali označuje imetnik sam, lahko pa to zanj opravi po­oblaščena organizacija. Če opravi označitev živali pooblaščena organizacija, mora pooblaščena organizacija voditi podatke o priglasitvah označitve in o izdanih ušesnih znamkah oziroma identifikatorjih ter navedene podatke na zahtevo posredovati SIR v elektronski obliki.

(3)

Rok iz prvega odstavka 4. člena Uredbe 21/2004/ES za označitev živali je šest mesecev. Rok za označitev živali v ekstenzivnih pogojih reje je devet mesecev.

(4)

Prvi identifikator iz točke (a) drugega odstavka 4. člena Uredbe 21/2004/ES je ušesna znamka iz 4. člena tega pravil­nika, ki je nameščena v desno uho.

(5)

Drugi identifikator iz točke (b) drugega odstavka 4. člena Uredbe 21/2004/ES je lahko:

-

ušesna znamka, ki je po obliki in vsebini enaka prvemu identifikatorju;

-

ušesna znamka z elektronsko identifikacijo;

-

na gospodarstvih, ki so aktivno vključena v rejski pro­gram priznane rejske organizacije pri drobnici: tetoviranje s šte­vilko, ki je enaka številki na prvem identifikatorju, pri čemer je mesto tetoviranja levo uho, pri kozah lahko tudi repna guba.

(6)

Za živali iz tretjega odstavka 4. člena Uredbe 21/2004/ES se kot alternativo načinu identifikacije iz drugega odstavka 4. člena Uredbe 21/2004/ES dovoli način identifikaci­je, opisane v oddelku A.7 priloge Uredbe 21/2004/ES.

(7)

Če so živali, identificirane v skladu s prejšnjim odstav­kom, namenjene za rejo preko starosti dvanajst mesecev, ali če so namenjene za trgovino znotraj Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) ali za izvoz v tretje države, jih je treba identificirati v skladu s tretjim, četrtim in petim odstavkom tega člena.

(8)

Rok za označitev uvoženih živali v skladu s četrtim odstavkom 4. člena Uredbe 21/2004/ES je štirinajst dni.

4. člen

(ušesna znamka)

(1)

Ušesna znamka iz četrtega odstavka prejšnjega člena tega pravilnika mora biti rumene barve, sestavljena iz moškega in ženskega dela, ki se ob uporabi spojita, ter široka najmanj 40 mm in visoka najmanj 20 mm. Na moškem delu ušesne znamke mora biti natisnjeno:

-

kratica »MKGP« v velikosti najmanj 5 mm,

-

identifikacijska številka živali: dvočrkovna oznaka Repu­blike Slovenije »SI« in prve tri številke v velikosti najmanj 5 mm, zadnje tri številke pa najmanj v velikosti 12 mm.

(2)

Na ženskem delu ušesne znamke je lahko tudi dru­ga vsebina (npr. dodatna individualna identifikacijska oznaka živali), vendar to ne sme vplivati na čitljivost identifikacijske številke.

(3)

Ušesna znamka za označevanje živali iz šestega odstavka prejšnjega člena mora biti rumene barve, okrogla, premera najmanj 27 mm, ki je po vstavitvi v uho ni več mogoče ponovno uporabiti. Na moškem delu ušesne znamke mora biti v črni barvi odtisnjena skupinska identifikacijska številka, na ženskem delu pa je lahko tudi druga vsebina (npr. dodatna identifikacija živali, zaporedna številka izdane znamke v okviru ene skupinske identifikacijske številke), vendar to ne sme vpli­vati na čitljivost identifikacijske številke.

(4)

Ušesne znamke morajo izpolnjevati tudi naslednje splošne pogoje:

-

biti morajo plastične, brez ostrih robov in grobih površin, ki bi povzročale draženje kože, in iz neškodljivega materiala, odpornega na staranje, vremenska nihanja in hlevske pogoje, pri čemer morajo obstojnost barve, prožnost materiala in tr­dnost spoja trajati celo življenjsko dobo živali;

-

konica mora biti ostra in primerne trdote, da zlahka pre­bode uho, material ne sme biti koroziven in ne sme povzročati vnetij na mestu vboda;

-

tisk mora biti laserski oziroma tak, da je dobro čitljiv in obstojen celo življenjsko dobo živali ter ga ni mogoče odstra­niti;

-

vstavitev znamke v uho mora biti enostavna, za spojitev obeh delov mora biti potrebna običajna sila, ki zagotavlja, da sta oba dela spojena, po aplikaciji se mora ušesna znamka tekoče sprostiti iz klešč;

-

izpad ušesnih znamk ne sme presegati 5% letno v petih letih po vstavitvi, kar predstavlja pogoj za pozitivno referenco znamke.

(5)

Za živali z izrazito majhnimi uhlji, za pritlikave pasme živali ali za živali s poškodovanim uhljem se kot identifikator lahko uporabi manjša ušesna znamka, na kateri je možno izti­skati napis iz prvega odstavka tega člena v velikosti najmanj 5 mm. Ušesna znamka mora biti rumene barve in mora izpolnje­vati splošne pogoje iz prejšnjega odstavka.

(6)

Identifikacijska številka živali na ušesnih znamkah, izdanih v Republiki Sloveniji, je osemmestna neponovljiva iden­tifikacijska številka živali. Prvi dve mesti zavzema oznaka Re­publike Slovenije »SI«, preostala mesta pa zaporedna številka. Identifikacijske številke izdaja SIR.

5. člen

(izguba ušesne znamke)

(1)

Če žival ušesno znamko izgubi ali ta postane nečitlji­va, mora imetnik drobnice ušesno znamko čim prej, najpozneje pa v štirih tednih od dneva, ko to opazi, nadomestiti z dvojnikom ušesne znamke. Imetnik mora najpozneje v sedmih dneh od dneva, ko to opazi, naročiti dvojnik ušesne znamke in ga vsta­viti v uho takoj oziroma najpozneje v sedmih dneh od dneva prejema dvojnika ušesne znamke. Dobavitelj ušesnih znamk mora dvojnik dostaviti naročniku najpozneje v štirinajstih dneh od dneva naročila.

(2)

Izgubljena ušesna znamka se lahko, pod pogojem, da sledljivost ni ogrožena, nadomesti tudi z novim parom ušesnih znamk, na katerih je odtisnjena druga identifikacijska številka. Preostalo staro znamko mora v tem primeru imetnik odstraniti iz ušesa.

(3)

Vsako nadomestitev izgubljene ušesne znamke na način iz prejšnjega odstavka mora imetnik živali vpisati v RDG. Vpisati je treba datum nadomestitve in novo identifikacijsko številko, tako da je zagotovljena povezava s prejšnjo identifi­kacijsko številko. V vseh nadaljnjih postopkih se uporablja nova identifikacijska številka.

6. člen

(elektronska identifikacija)

(1)

V Republiki Sloveniji v skladu z dovoljenim odstopa­njem iz tretjega odstavka 9. člena Uredbe 21/2004/ES elektron­ska identifikacija (v nadaljnjem besedilu: EID) za živali, ki niso namenjene trgovanju znotraj EU, ni obvezna.

(2)

Imetniki se lahko na posameznem gospodarstvu za posamezne živali odločijo vzpostaviti prostovoljni sistem EID drobnice. Imetnik, ki želi vzpostaviti prostovoljni sistem, mora namero priglasiti SIR tri mesece pred nameravano vzposta­vitvijo.

(3)

Uporabljajo se elektronski identifikatorji v obliki elek­tronske ušesne znamke. Elektronski identifikatorji morajo biti v celoti tehnično skladni s standardi, predpisanimi za elektronsko identifikacijo drobnice v EU.

(4)

Struktura oznake transponderja mora biti v skladu s standardom ISO 11784 in z opisi iz točke (c) poglavja I priloge Odločbe Evropske komisije z dne 15. decembra 2006 o izvaja­nju Uredbe Sveta (ES) št. 21/2004 glede smernic in postopkov za identifikacijo in registracijo ovc in koz (UL L št. 401 z dne 30. 12. 2006, str. 41). Koda države za Slovenijo je 705, na­cionalna identifikacijska oznaka pa identifikacijska številka iz šestega odstavka 4. člena tega pravilnika.

(5)

Za vsako žival, ki je označena z elektronskim iden­tifikatorjem, mora biti v RDG to označeno tako, da je poleg identifikacijske številke vpisana oznaka »EID«.

(6)

Za vsako EID žival, ki se premika z gospodarstva, mora biti na spremnem listu to označeno tako, da je poleg identifikacijske številke vpisana oznaka »EID«.

(7)

Imetnik, ki nima vzpostavljenega prostovoljnega sis­tema elektronske identifikacije, a je na svoje gospodarstvo premaknil EID žival, bodisi iz druge države članice, bodisi z gospodarstva s prostovoljnim EID sistemom, mora ravnati v skladu s petim in šestim odstavkom tega člena.

7. člen

(naročniki in dobavitelji identifikatorjev)

(1)

Naročniki identifikatorjev za označevanje živali po tem pravilniku so imetniki drobnice, ki so vpisani v EIRŽ iz 11. člena tega pravilnika in imajo dodeljen G-MID, ali v njihovem imenu pooblaščene organizacije.

(2)

Dobavitelji identifikatorjev za označevanje živali (v nadaljnjem besedilu: dobavitelj) po tem pravilniku so pravne ali fizične osebe, ki imajo status uradnega dobavitelja identi­fikatorjev.