39. člen
(višina nadomestila)
(1)
Višina nadomestila se določi tako, da se stroškom, ki nastanejo z izvajanjem javne službe, prištejejo primeren dobiček in stroški financiranja ter odštejejo vsi prihodki pri izvajanju javne službe. Razlika predstavlja višino nadomestila.
(2)
Višina letnega nadomestila se določi v koncesijski pogodbi na podlagi zneska, ki ga je navedel koncesionar v svoji vlogi in je bil usklajen v postopku pogajanj.
(3)
Koncedent lahko na podlagi pogodbe zagotavlja dodatna sredstva za izvajanje obveznosti javne službe javni linijski prevoz, s tem, da:
(4)
Vpliv spremembe posameznih odhodkov in stroškov ter prihodkov na finančna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se ugotavlja na podlagi izhodiščne lastne cene in strukture prihodkov za njeno pokrivanje.
(5)
Prilagoditev tako določene višine letnega nadomestila se izvede le iz razlogov in na način, določen v koncesijski pogodbi.
(6)
Koncesionar mora v obdobju od drugega do vključno petega leta od podelitve koncesije doseči rast koriščenja storitev, ki so predmet tega odloka v višini 3 % letno glede na predhodno leto, kar se ugotavlja na podlagi števila prodanih vozovnic ali na podlagi naprav za spremljanje potnikov. V nadaljnjih letih mora zagotoviti vsaj tak obseg koriščenja storitev, kot je bil dosežen v petem letu od podelitve koncesije. V primeru nedoseganja predpisane rasti, se višina nadomestila zmanjša v višini 3 % za vsak 1 % nerealizirane rasti.