(1)
Pogodbenici si na zaprosilo dajeta najširšo možno pomoč pri odkrivanju predmetov, premoženjske koristi in drugega premoženja, ki se lahko odvzame.
(2)
Ko so premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem, ali predmeti, povezani s kaznivim dejanjem, skladno s prvim odstavkom tega člena najdeni, zaprošena država na zaprosilo države prosilke sprejme kateri koli ukrep, predviden z njeno notranjo zakonodajo, za zaseg in odvzem take premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ali predmetov, povezanih s kaznivim dejanjem.
(3)
Zaprošena država s premoženjem, ki ga odvzame v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, razpolaga v skladu s svojo notranjo zakonodajo.
(4)
Kadar zaprošena država ukrepa na zaprosilo države prosilke skladno s tretjim odstavkom tega člena, v obsegu, ki ga dovoljuje njena notranja zakonodaja, in če je tako zaprošeno s strani države prosilke, zaprošena država prednostno obravnava vrnitev odvzetega premoženja državi prosilki, tako da ta lahko izplača odškodnino žrtvam kaznivih dejanj ali vrne tako premoženje zakonitim lastnikom.
(5)
Pogodbenici si na zaprosilo dajeta najširšo možno pomoč skladno z njuno notranjo zakonodajo pri izvršitvi ukrepov, enakovrednih odvzemu, ki vodijo do razlastitve premoženja, vendar niso kazenske sankcije, če take ukrepe odredi pravosodni organ države prosilke v zvezi s kaznivim dejanjem, pod pogojem, da je bilo ugotovljeno, da premoženje pomeni premoženjsko korist, povezano s kaznivim dejanjem.