(1)
Programskih vsebin, ki bi lahko resno škodovale razvoju otrok in mladoletnikov, se ne sme predvajati, razen v avdiovizualnih storitvah na zahtevo, kadar ponudnik avdiovizualne medijske storitve na zahtevo zagotovi, da so te vsebine dostopne le na način, ki zagotavlja, da jih otroci in mladoletniki praviloma ne bodo mogli slišati ali videti.
(2)
Med programske vsebine iz prejšnjega odstavka so uvrščene:
(3)
Ponudnik avdiovizualne medijske storitve na zahtevo lahko vsebine iz prejšnjega odstavka predvaja časovno neomejeno, če za te programske vsebine izvaja obvezni omejeni dostop za izključno polnoletne osebe prek dodeljenega PIN ali enakovrednega zaščitnega sistema. Dostop mora biti privzeto zaklenjen, uporabnik pa mora imeti možnost nastavitve dostopa do programske vsebine, pri čemer lahko dobi dovoljenje za ogled (kodo, geslo) zgolj polnoletna oseba, ki se jo seznani z namenom tehnične zaščite in se ji zagotovi natančna navodila o njeni uporabi.
(4)
Ponudnik avdiovizualne medijske storitve na zahtevo mora programske vsebine iz tega člena opremiti z informacijo, ki uporabnikom nedvoumno sporoča, da lahko te programske vsebine resno škodijo razvoju otrok in mladoletnikov.
(5)
Ponudnik avdiovizualne medijske storitve na zahtevo mora programske vsebine iz tega člena uvrstiti v poseben del kataloga, tako da so ločene od drugih programskih vsebin.