TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Sodno varstvo delavca, ki sprejme ponujeno novo zaposlitev s strani delodajalca, je zoženo zgolj na presojo utemeljenosti odpovednega razloga, v primerjavi s sodnim varstvom, ki ga ima sicer delavec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Delavec, ki je sprejel ponudbo delodajalca in podpisal novo pogodbo o zaposlitvi, ima na podlagi ugotovitve sodišča o neutemeljenosti odpovednega razloga le odškodninske zahtevke. Ob upoštevanju dejstva, da delavec ohranja zaposlitev pri delodajalcu, velja omejeno sodno varstvo tudi v primeru, če delavec sprejme neustrezno zaposlitev. Tožnik ni uveljavljal pravilnih tožbenih zahtevkov. Tožbeni zahtevki, ki se nanašajo na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in njeno razveljavitev, na razveljavitev nove pogodbe o zaposlitvi in na ohranitev prejšnje pogodbe o zaposlitvi v veljavi, so tako, razen v delu presoje utemeljenosti odpovednega razloga, nesklepčni.

Tožnik je v tožbi postavil zahtevek na ugotovitev neustreznosti nove zaposlitve. Sodišče prve stopnje bi moralo tožnikovo tožbo v tem delu zavreči. Ugotovitev neustreznosti zaposlitev namreč po vsebini predstavlja ugotavljanje dejstev, tak zahtevek pa je glede na določbo prvega odstavka 181. člena ZPP nedopusten. Z ugotovitveno tožbo je mogoče zahtevati ugotovitev (ne)obstoja celotnega, kompleksnega pravnega razmerja ali le posamezne pravice oziroma upravičenja, ni pa možno zahtevati z ugotovitveno tožbo zgolj ugotovitve (ne)obstoja določenih dejstev. Sodišče namreč v sodni izrek ne sprejme ugotovitve o dejanskem stanju marveč le ugotovitev o pravni posledici, ki izvira iz ugotovljenega dejanskega stanja. Tožnik bi lahko, če meni, da mu je bila ponujena neustrezna zaposlitev, uveljavljal zgolj zahtevek na plačilo sorazmernega dela odpravnine na podlagi četrtega odstavka 90. člena ZDR.