(1)
Šteje se, da je blago nespremenjeno v skladu s prvim odstavkom 167. člena carinskega zakona tudi v naslednjih primerih:
1.
blago je bilo po izvozu iz carinskega območja predmet le takšnih postopkov in ravnanj, ki so bila nujna za ohranitev blaga ali postopkov in ravnanj, ki so spremenila samo izgled blaga;
2.
blago, ki je bilo po izvozu iz carinskega območja sicer predmet drugih postopkov in ravnanj, kot so omenjena v 1. točki tega odstavka, vendar je deklarant dokazal, da je blago pomanjkljivo ali neprimerno za nameravano uporabo, pri tem pa mora biti izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev:
(a) postopek ali ravnanje z blagom je bilo izvršeno izključno z namenom, da se blago popravi ali usposobi;
(b) šele po začetku določenega postopka oziroma ravnanja je bilo ugotovljeno, da je blago neprimerno za takšno predvideno uporabo.
(2)
Če bi bilo blago v okviru postopka začasnega izvoza na oplemenitenje, predmet enakih postopkov in ravnanj, kot so postopki in ravnanja, dovoljena v skladu z 2. točko prejšnjega odstavka, in bi zaradi tega nastal carinski dolg, se le-ta obračuna tudi v primeru, da se blago obravnava kot povnovnouvoženo blago, in sicer v skladu s predpisi, ki veljajo za obračun carinskega dolga pri postopku začasnega izvoza na oplemenitenje.
(3)
Ne glede na prejšnji odstavek se oprostitev plačila carine dovoli tudi če se carinskemu organu dokaže, da je bilo izvoženo blago predmet potrebnega popravila ali usposobitve zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale izven carinskega območja in če vrednost ponovno uvoženega blaga zaradi takšnega postopka ali ravnanja ne presega vrednosti blaga v času sprejema carinske deklaracije za izvoz.
(4)
Pri izvajanju prejšnjega odstavka se šteje, da:
1.
"potrebno popravilo ali usposobitev blaga" pomeni katerikoli postopek za odpravo pomanjkljivosti oziroma napak v delovanju ali odpravo škode, ki jo je blago utrpelo izven carinskega območja, če blago brez takega popravila ali usposobitve ne bi moglo več biti uporabljeno za običajne namene za katere je bilo namenjeno;
2.
"vrednost ponovno uvoženega blaga ne presega vrednosti blaga v času sprejema carinske deklaracije za izvoz", če postopki in ravnanja, katerih predmet je bilo blago, ne presegajo tistih, ki so nujno potrebni za nadaljnjo uporabo blaga v enaki meri kot v času izvoza.
(5)
Kadar je za popravilo ali usposobitev blaga potrebno uporabiti rezervne dele, morajo biti le-ti omejeni na tiste, ki so nujno potrebni za uporabo blaga v enaki meri kot v času izvoza iz carinskega območja.