36fb65c1-3bb4-4e97-9378-1a1a05523655

Vsebina je prikazana na listih 2.2.5.2 in 2.2.5.3.

Prometna ureditev sloni na univerzalni mreži notranjih povezovalnih cest, ki se priključujejo na obstoječi lokalni cesti Ulica Savinjske čete in Cesta na Lavo. Na vzhodu OU je predvidena tudi možnost širitve te mreže s prometno povezavo sosednjega območja gospodarske cone ŽA-1/12, za kar je predvidena rezervacija prostora. Na tako rezerviranem prostoru je možna samo gradnja prometne in ostale komunalne infrastrukture.

Zaradi bližine zapornic preko železniške proge, je v območju križišča pri železnici potrebno dodati pas za desno zavijanje na Ulici Savinjske čete in ga podaljšati na Cesto na Lavo. Na Cesti na Lavo se doda desni zavijalni pas za zavijanje na Ulico Savinjske čete (smer center). Oba pasova sta potrebna zaradi nemotenega odvijanja prometa pri spuščenih zapornicah. Izvede se rekonstrukcija križišča LC 490021 (Ulica Savinjske čete) in LZ 490162 (Cesta na Lavo), vključno s krakom ceste LC 490021 do železniškega prehoda. Rekonstrukcija naj vključuje dograditev desnih zavijalnih pasov, kolesarskih stez, pločnikov in ploščadi za pešce. Širina vozišča občinskih cest LC 490021 in LZ 490162 in internih cest mora znašati 2 x 3,5 m = 7,0 m. Prečni profili posameznih tipov cest so prikazani na karti 2.2.5.3. Izhodiščne višinske kote javnega prostora so prikazane na karti 2.2.5.2 na priključnih točkah na LC 490021 (cesta C = 254,50 m in cesta B = 254,29 m n.m.v.) in LZ 490162 (cesta A = 154,45 in cesta D = 154,20).

Notranjo cestno mrežo OU sestavljajo ceste A, B, C in D. Cesta A se na severni strani OU priključuje na Cesto na Lavo, cesti B in C pa na zahodni strani na Ulico Savinjske čete. Zasnovana je tako, da omogoča postopno gradnjo ter zagotavlja povezanost s cestno mrežo Žalca. Cesti D in B se zgradita v obsegu, da se zagotavlja možnost priključevanja tangiranih prostorskih enot na mrežo javnih cest v skladu s tem aktom. V javnem prostoru navedenih cest se poleg vozišč uredijo površine za kolesarske steze, pločniki, parter pešca, zaporedno parkiranje (ob LC 490021) in zelenice s predvidenim profilom (P), (karta 2.2.5.3 Profili cest), in sicer:

P-1a (Cesta na Lavo – od križišča z LC 490021 do križišča s cesto A);

P-1b (Cesta na Lavo – od križišča s cesto A do križišča z JP 992921);

P-2a (Ulica Savinjske čete – severni del);

P-2b (Ulica Savinjske čete – južni del);

p-3a (cesta A);

P-3b (cesta B in cesta D);

P-4 (cesta C).

Neustrezni obstoječi cestni priključki na severni strani občinske ceste LZ490162, ki vodijo do parcel izven OU, se uredijo v skladu z veljavno zakonodajo, normativi in predpisi sočasno z gradnjo na teh parcelah oziroma najkasneje pri gradnji pločnikov, kolesarskih stez ter rekonstrukciji križišča LZ 490162 in LC 490021.

Začasni cestni priključek na južni strani LZ 490162 (za podjetje Zagožen d.o.o.), se lahko ohrani do izgradnje ceste D na rezerviranem prostoru. Po njeni izgradnji oziroma priključitvi na LZ 490162 se začasni priključek ukine. V kolikor se cesta D premakne vzhodo od rezerviranega prostora, se z ustrezno prometno-varnostno preveritvijo prouči možnost njegovega nadaljnjega obstoja, vendar le kot pomožen dostop za osebna vozila na E3 (z desnim zavijanjem). Preveritev zagotovi investitor začasnega priključka, nakar si mora za nadaljnji obstoj priključka pridobiti še soglasje Občine Žalec na podlagi priložene preveritve. V nasprotnem primeru je investitor dolžan začasen priključek odstraniti.

Pri projektiranju cest je potrebno preveriti eventualno semaforizacijo križišča med cesto LC 490021 in LZ 490162 z vključevanjem semaforjev zapornic. Semafor mora biti zasnovan tako, da bo pri spuščenih zapornicah nemoteno obratoval promet iz smeri Ulica Savinjske čete v smer Cesta na Lavo in obratno. Pri projektiranju cest in druge GJI je potrebno prikazati detajle križanj predvidenih podzemnih komunalnih vodov v trasah predvidenih občinskih cest, pri čemer je potrebno kotirati višinske kote in dopustne medsebojne odmike. Minimalna dopustna globina posameznega podzemnega komunalnega voda pod voziščem ceste za javni promet znaša 0,90 m od temena voda do kote zaključnega sloja vozišča. Pri tem je potrebno predvideti ustrezno mehansko zaščito za vkopane komunalne vode pod povoznimi površinami.

Parkiranje v vsaki od E se zagotavlja v skladu z merili v OPN Občine Žalec. Za javne vsebine je opredeljeno vzdolžno parkiranje vzdolž Ulice Savinjske čete (10 mest). V E2 pa je opredeljena parkirna dejavnost na ravni mesta Žalec – opredeljeno je javno parkirišče (v prvi fazi, cca 130 PM) oziroma parkirne hiše (v drugi fazi s cca 350 PM).

Promet pešcev in kolesarjev je predviden predvsem po zahodnem robu območja, kjer je predvidena vzpostavitev javnih vsebin. Na vzhodni strani Ulice Savinjske čete se iz južne smeri, kjer je že obstoječa kolesarska pot, le ta podaljša vse do železniške proge in kasneje združi s kolesarsko stezo v centru mesta. Pešpot in kolesarska pot se nato v osi nadaljujeta proti samemu središču Žalca. Kolesarska steza in deloma tudi pločnik za pešce, sta predvidena tudi na severni strani lokalne ceste (Cesta na Lavo), pločnik za pešce pa tudi na njeni južni strani. Pločnik za pešca je predviden tudi vzdolž notranjih primarnih in sekundarnih povezovalnih cest. Ta se lahko zgradi kot enostranski z zelenico na nasprotni strani ceste ali kot dvostranski. Vzdolž Ulice Savinjske čete je v istem nivoju opredeljen tudi pas javnih in pas poljavnih površin pešca. Kolesarske steze, kolesarske poti, pločniki in pešpoti, parter pešca, parter pešca s kolesarsko stezo se urejajo najmanj v širini prečnih profilov prikazanih na karti 2.2.5.3. Pri načrtovanju ureditve parterja pešca s kolesarsko stezo je potrebno smiselno razdeliti utrjeno površino za pešce, dvosmerno kolesarsko stezo in preostali zeleni pas oziroma zelenice tako, da se na zelenih površinah z zasaditvijo drevja doseže funkcionalnost in oblikovna skladnost javnega in poljavnega prostora ob Ulici Savinjske čete z zaključkom v stiku s Cesto na Lavo. V območju križišč cest, kjer pločnik prečka cesto, se izvedejo prehodi za pešce.

Oskrba z vodo za sanitarne in požarne potrebe se zagotavlja iz vodovodnega sistema Žalec preko obstoječega javnega vodovoda v izvedbi PE DN 125 mm, ki poteka po severnem delu OU v cestnem telesu. Sistem se oskrbuje z vodo iz težnostnih vodnih virov Qmax do 82 l/s in dodatnih virov podtalnice v Vrbju s Qmax 55 l/s in protiležnega vodohrana Plevno s kapaciteto 2.000 m³. Tehnološko vodo (za eventualne potrebe dejavnosti, ki jih v območju ob sprejemu odloka ni mogoče predvideti), bo investitor zagotavljal iz podtalnice v zaprtem sistemu in v skladu s pogoji pristojnih služb s področja upravljanja voda. Za odvzem vode iz podtalnice za tehnološke namene mora investitor pridobiti vodno pravico v skladu z področno zakonodajo.

Za potrebe požarnega varstva se zagotavlja kapaciteta 20 l/s vode z minimalnimi dimenzijami vodov DN 100 in nadzemnimi hidrantnimi priključki DN 80. Hidrantna mreža se vzpostavi v vseh prostorskih enotah. Pod povoznimi površinami se sekundarno vodovodno omrežje izvede iz nodularne litine. Priključki se izvedejo z vgradnjo cestnih zapornih ventilov, vodomeri pa v zunanje vodomerne jaške. Priključni vod do merilnega mesta naj se praviloma izvede izven utrjenih površin. Pri projektiranju vodovodnega omrežja in priključkov za objekte je potrebno upoštevati določila Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec (Uradni list RS, št. 1/12).

Odpadne vode naj se odvaja preko obstoječega kanalizacijskega omrežja na zahodnem robu OU. Čiščenje komunalne odpadne vode je predvideno na centralni čistilni napravi Kasaze. Kanalizacijo in jaške se projektira iz armiranega poliestra SN 10000. Kanalizacijski vodi potekajo po javnih površinah cest in pločnikov v koridorju komunalne infrastrukture. Primarni vod se izvede od obstoječe kanalizacije v Cesti na Lavo na vzhodni strani OU s potekom po notranji cesti A in prehodom na cesto B ter C v južnem delu OU in se priključuje na fekalno kanalizacijo BC Ć 1000 mm, preko revizijskega jaška J6 na jugozahodnem delu OU. Na primarni vod se navežejo sekundarni vodi fekalne kanalizacije s priključki. Priključni vodi naj bodo praviloma izvedeni izven utrjenih površin.

Pri projektiranju kanalizacije in priključkov za objekte je potrebno upoštevati določila Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec (Uradni list RS, št. 1/12) in Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih ter padavinskih voda (Uradni list RS, št. 66/07).

Odvajanje padavinskih voda poteka v ločenem sistemu, s potekom ob fekalni kanalizaciji. V meteorno kanalizacijo se odvaja padavinske vode s prometnih površin, objektov in funkcionalnih površin posameznih območij. S prometnih in drugih utrjenih površin se odvajanje voda predvidi preko standardnih lovilcev olj. Ponikanje voda na območju OPPN se predvidi le lokalno na prostorskih enotah (E), ki ohranjajo večje odprte neutrjene površine. V posameznih območjih se lahko predvidi zadrževanje padavinske vode za sanitarne potrebe. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest naj bo usklajena z aktualnimi predpisi s področja emisij snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest in s področja odvajanja odpadnih vod iz komunalnih ČN. Ob tem je potrebno z ustreznimi rešitvami ureditev na posameznih E (z ukrepi zatravitve, travnih plošč, zadrževalnimi bazeni, suhi zadrževalniki …) tudi zagotoviti, da bo pri ureditvah posameznih E v čim večji meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda v meteorno kanalizacijo in v površinske odvodnike. Padavinske vode s streh objektov, utrjenih in prometnih površin znotraj OU se odvajajo v meteorno kanalizacijo oziroma odvodnik in so ločene od meteorne kanalizacije občinskih cest.

V sklopu komunalne ureditve območja se uredi tudi vodotok II. reda – neimenovan potok tako, da se utrdijo brežine, pri tem se uredijo izpustne glave izpustov meteorne kanalizacije s ceste A in D tako, da ne segajo v svetli profil vodotoka in so oblikovane pod naklonom brežine vodotoka. Struga se v območju izpusta zavaruje pred vodno erozijo. Za potrebe vzdrževanja vodotoka se ob potoku izvede cesta C.

Območje je vključeno v javni sistem ravnanja s komunalnimi odpadki. Na posamezni gradbeni parceli je predvideno zbirno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov dostopno z javne ceste. Odvoz in odlaganje odpadkov je predvideno na Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje (RCERO Celje) v Bukovžlaku. V primeru, da pri izvajanju dejavnosti nastajajo posebni odpadki, se zanje na posamezni enoti, kjer ti odpadki nastajajo, predvidi posebno zbirno mesto. Ravnanje s posebnimi odpadki je lahko poverjeno le za to pooblaščeni organizaciji.

Pri projektiranju površin grajenega javnega dobra je potrebno upoštevati določila Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 103/11) in Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Žalec (Uradni list RS, št. 19/97, 40/97, 23/06). Odpadke nastale pri gradnji je potrebno zbirati ločeno po vrstah skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08) in oddati pooblaščeni organizaciji.

Območje se bo napajalo iz predvidene nove TP 20/0.4 kV Železniška postaja, ki se postavi na jugozahodnem delu območja. TP bo vzankana v predviden kablovod 20 kV TP 20/0.4 kV Silos Žalec – TP Žalec Strojna postaja – TP Žalec inštitut (projektna dokumentacija Elektro Celje d.d.). Vgrajena TP 20/0.4 kV Železniška postaja bo montažno betonske tipske izvedbe z vgrajenim transformatorjem max. 2 x 1000 kVA. Možna je tudi izgradnja montažne betonske TP 1 x 1000 kVA (v primeru, da se določeni uporabniki električne energije priklopijo na NN zbiralnice obstoječe TP 20/0.4 kV Strojna Žalec oziroma predvidene priključne moči odjemalcev ne bodo dosegale predvidene vrednosti).

Predvideno SN in NN distribucijsko omrežje znotraj kompleksa OPPN bo izvedeno z zemeljskimi kablovodi skladno s strokovno podlago – idejno rešitvijo elektrifikacije območja urejanja (4.1 – Načrt električnih inštalacij in električne opreme (IDP U-1415-OPPN, SI-ENERING, Vladimir Goste s.p., Prebold, avgust 2016).

Priključno merilna mesta za posamezne objekte bodo v predvidenih NN razdelilno priključno merilnih omaricah (Rp) nameščenih na mejah parcel, na fasadah objektov oziroma v energetskih prostorih v samih objektih na stalno dostopnem mestu.

Možna je fazna izgradnja NN distribucijskega omrežja 1 kV znotraj kompleksa in s tem možnost priključitve določenih uporabnikov na NN zbiralnice obstoječe TP Strojna Žalec. Pri tem je potrebno upoštevati razpoložljivo priključno moč na obstoječi TP 20/0.4 kV. Ta znaša 400 kVA (maksimalna obremenitev TP marca 2016 znaša 319 kW). Ob tem je možno transformator nadomestiti z večjim navidezne priključne moči 1 x 520 kVA oziroma z določenimi predelavami 1 x 1000 kVA, kar bo omogočilo razpoložljivo rezervo cca 600 kW konične moči.

Vsa dela in prestavitve se izvaja v soglasju in pod nadzorom upravljavca v skladu z ustrezno izdelano tehnično dokumentacijo in ob upoštevanju veljavnih tehničnih predpisov, standardov in varnostnih ukrepov.

Z javno razsvetljavo se opremijo javne površine območja, ki so javne ceste, javna parkirišča, pločniki in druge peščeve površine v območju urejanja. Za opremo območja se načrtuje enoten tip svetil z zasenčenjem proti nebu in varčnimi žarnicami v skladu s predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja ter tipski kandelabri (nadzemna višina 5–9 m) v medsebojni razdalji cca 20–30 m in oddaljenosti od roba cestišča 0,5 m–1,0 m. Prižigališče javne razsvetljave se v prostostoječi NN omarici locira ob predvideni TP 20/0.4 kV Železniška postaja. Krmilni sistem javne razsvetljave mora omogočiti funkcionalnost in racionalno rabo energije po posebnem režimu obratovanja, ki ga predpiše občina. Pri razsvetljavi cest in javnih površin je potrebno upoštevati predpisane ciljne vrednosti.

Funkcionalne površine posameznih prostorskih enot, za katere je predvidena javna raba, morajo biti osvetljene v sklopu zunanje ureditve E, izbor tipa svetil in sistem osvetlitve pa mora biti usklajen z režimom obratovanja javne razsvetljave na celotnem območju cone.

Predvidena je izgradnja novega nizkotlačnega plinovodnega omrežja za potrebe ogrevanja in sanitarne vode OU ter navezava na obstoječo plinsko infrastrukturo (nizkotlačni plinovod 20 mbar), ki poteka ob Cesti na Lavo na severu OU, v skladu z zahtevami sistemskega operaterja in sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje Občine Žalec.

Pri projektiranju je potrebno upoštevati omejitve v varnostnem in varovalnem pasu za obstoječi prenosni plinovod P23A41, RP Novo Celje – MP Ferralit (premer 150 mm, tlak 1 bar, stacionaža cca 660 m) in prenosni plinovod P23A42, od P2341A v 0+650 – MP Juteks Žalec, ki izhajajo iz Energetskega zakona ter predpisa o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov ter sistemska obratovalna navodila za prenos zemeljskega plina. Izvajanje morebitnih del in posegov je možno le pod posebnimi pogoji in nadzorstvom upravljavca plinovoda. Pred izgradnjo plinovodnega omrežja je potrebno izdelati projekte za izvedbo, ki morajo upoštevati vse veljavne predpise in standarde ter pogoje upravljavca.

Glavni vir ogrevanja na območju urejanja je zemeljski plin. Na posamezni E pa se lahko uredi ogrevanje in oskrba stavb tudi z energijo z alternativnimi sistemi kot so:

Posamezna kotlovnica za ogrevanje na biomaso – toplotna postaja je lahko namenjena posamezni E, skupini več E, ali celemu OU. V primeru izgradnje energetskega objekta za proizvodnjo toplote in električne energije iz biomase se lahko namesto plinovodnega omrežja zgradi tudi toplovodno omrežje na celotnem OU.

Pri gradnji novih stavb in rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m² pri katerih se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se ta načrtuje na podlagi in ob upoštevanju študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo, ki se izdela v skladu s Pravilnikom o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo (Uradni list RS, št. 35/08). Študija izvedljivosti je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov.

Predvidena je izgradnja novega EKO podzemnega omrežja in navezava na obstoječe EKO, ki poteka na vzhodnem robu OU. V območju se za potrebe klasične telefonije in najsodobnejših elektronskih komunikacij zgradi 2 x 2 in 1 x 2 kabelska kanalizacija PVC fi dp 125, s potekom v skupnem koridorju z elektroenergetsko kanalizacijo. Koridor elektroenergetske in komunikacijske kanalizacije se umesti v pločnik ali v 2 m pasu ob dostopnih cestah. Horizontalni odmiki drugih komunalnih vodov od TK kabelske kanalizacije naj bodo 0,3 m. Nad kabelsko kanalizacijo ne smejo biti položeni drugi komunalni vodi. Električno zaščitno varovanje se izvede v kabelskih objektih. Pri potekih trase v cestišču, oziroma drugih povoznih površinah, je potrebno cevi zaščititi s PVC 125 cevmi. Za izgradnjo EKO je potrebno izdelati ustrezen elaborat (PGD, PZI) in nanj pridobiti soglasje upravljavca.