8. člen
(zasnova urbanistično arhitekturne ureditve območja)
(1)
Urbanistična zasnova območja je usklajena z izhodiščnimi elementi prostora, ki jih označujejo južni rob mesta Žalec, koridor železnice in obstoječa pozidava. Na podlagi slednjega je iz obstoječih nastavkov razvita mreža javnega prostora, ki določa dolgoročno, relativno univerzalno razvojno matrico tega dela mesta. Ob upoštevanju programskih vsebin se s tem območje urejanja členi v 9 prostorskih enot (E), ki jih določa notranja mreža poti. Prometno funkcionalno se območje navezuje na lokalni cesti (Cesta na Lavo in Ulica Savinjske čete). Zelena ureditev (gručasta visokorasla vegetacija) se oblikuje predvsem ob celotni dolžini Ulice Savinjske čete in se v severnem robu izteče vzdolž Ceste na Lavo. Tipični prečni profili cest imajo tudi pas zelenic, na katerih je mogoče vzpostaviti tudi drevorede. S slednjimi je opremljen tudi občutljiv stik vodotoka in južne ceste.
Razvoj programov, coniranje
(2)
Prostorske enote – E na ta način sovpadajo s posameznimi programi oziroma gospodarskimi subjekti – kot taki so lastniško in funkcionalno zaključene prostorske celote, bolj ali manj opredeljeni z robovi javnega prostora. Posamezne sorodne dejavnosti se conirajo v naslednjih prostorskih enotah:
Stavbna struktura gospodarske cone
(3)
Celovitost ureditve določajo elementi regulacije, ki izhajajo iz opredelitev strukturnih osi ter vzporedno potekajočimi gradbenimi linijami in gradbenimi mejami ter členitev območja na prostorske enote (E). Tako so posamezne stavbe le gradniki prostorske strukture, dopolnjujejo pa jo zelene ureditve območja in ureditve javnega prostora.
(4)
Pretežni del splošne stavbne strukture je elementarnih geometrijskih oblik, organiziran na obodnih gradbenih linijah. Programsko in z vhodi za pešce naj bo vsaka posamezna enota organizirana glede na najpomembnejši javni prostor.
(5)
Najpomembnejši javni prostor tvori prostor Ulice Savinjske čete, kjer se v južnem delu (E2) prične s predvideno garažno hišo oziroma odprtim parkiriščem za osebna vozila in se nato proti severu nadaljuje z opredeljenimi javnimi oziroma mestotvornimi vsebinami v E1b-jp in E1A-jp. Vzdolž omenjene ulice se tako razvija promenadni prostor pešca in kolesarja z dopolnilnimi vsebinami uličnega parterja. Sekvenca te ureditve se zaključi vzdolž Ceste na Lavo v severnem delu s parterjem pešca. Javni prostor prometnih, ne peščevih površin naj bo urejen v skladu s standardi varnega odvijanja prometa, prostor pešca pa naj bo ob omenjenih cestah oblikovan v merilu pešca s kakovostno raznovrstno in celovito ambientalno urbano opremo.
(6)
OU je pri vedutah iz smeri ožjega centra Žalca vizualno relativno skrito. Izpostavljeno pa je iz južne smeri, saj tvori vstopni parter v mesto iz južne smeri. Ambientalno prostorsko pa je zelo izpostavljen stik s stanovanjsko sosesko vzdolž Ulice Savinske čete, ki mu je z arhitekturno prostorskim konceptom (zapiranje fasad, ki nimajo javnih vsebin oziroma odpiranjem slednjih), s standardom javnega prostora (promenado z vsebinami) in hortikulturno opremo, posvečena posebna pozornost. V sklopu ureditve zelenega sistema se tako vzdolž te oblikuje javni, ozelenjen ambient z vzpostavitvijo gručastih struktur srednje in visokorasle vegetacije, ki naj bi v podaljšku segale vse na rob jedra mesta. Podoben, vendar manj intenziven koncept se razvije od vogala – stika z vpadnico v jedro proti vzhodu. Predvidi se tudi ozelenitev celotnega južnega roba OU, z zasaditvami kot krajinskimi poudarki, zelenimi zavesami, ki mehčajo razmerje med urbaniziranimi strukturami stavb in tlakov, ki izstopajo v različnih vedutah na eni strani ter na drugi odprto krajino tekstur kmetijskih površin na jugu. Tu naj bo hortikulturna ureditev intenzivnejša, zasaditev dreves naj se izvede predvsem linijsko. Te se ponekod lahko razširijo in tako simulirajo obvodno vegetacijo, ki je v tej kulturni krajini pogosta.