(1)
Možnosti za razvoj se prednostno zagotavlja s prenovo naselbinskih jeder in industrijskih območij, intenziviranjem gradnje na prostih površinah znotraj naselij ter z načrtnim usmerjanjem v predele, ki bodisi predstavljajo manj kvalitetni kmetijski potencial, bodisi lokacijsko opredeljena območja, ki jih je smiselno vključevati v območja naselij.
(2)
Nova območja za pozidavo se v skladu s potrebami in cilji prostorskega razvoja praviloma načrtujejo na območjih, kjer je možno ustvariti primerno bivalno okolje ter zagotavljati ustrezno opremljenost z gospodarsko javno infrastrukturo (vključno s prometno dostopnostjo in bližino postajališč javnega potniškega prometa), oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi. Pri tem je potrebno v čim večji možni meri ohranjati naravno okolje in prepoznavno podobo naselij ter upoštevati značilnosti obstoječe pozidave.
(3)
Širitve naselij za organizirano stanovanjsko gradnjo, gradnjo družbene infrastrukture ter za športnorekreacijske, poslovne, oskrbne in storitvene dejavnosti se prvenstveno določajo na območju posameznih središč. Stanovanjska gradnja se umešča tudi v druga strnjena naselja ter v podeželska območja v funkciji ohranjanja poselitve, pri čemer imajo prednost manjša nosilna naselja v lokalnem prostoru.
(4)
Širitve za potrebe gospodarstva in spremljajočih poslovnih dejavnosti se načeloma locirajo v bližino obstoječih poslovnih in gospodarskih con, pri čemer se zagotavlja čim boljše povezave z lokalnim in regionalnim prometnim omrežjem. Dolgoročno se večje kmetije selijo iz naselbinskih jeder na robove kompleksov kmetijskih zemljišč.
(5)
Turistična in športnorekreacijska infrastruktura se umešča v posamezna središča in manjša nosilna naselja v lokalnem prostoru, v minimalnem obsegu pa tudi v druga naselja. Poseben poudarek na ohranjanju in razvoju turističnih ter športnorekreacijskih dejavnosti je zlasti na osrednjih območjih za razvoj turizma in rekreacije (Cerkniško jezero, Rakov Škocjan).
(6)
V manjšem obsegu se z zaokrožitvami in zapolnitvami obstoječih površin širijo tudi druga naselja v občini.
(7)
Na območjih, ki so zaradi različnih omejitev v prostoru manj primerna za gradnjo (neugodna konfiguracija terena, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ipd.), se stavbna zemljišča vračajo v primarno (gozdno oziroma kmetijsko) rabo in nadomeščajo na lokacijah, ki so bolj primerne za poselitev.
(8)
Območja širitve naselij so razvidna iz grafičnih prikazov na listu 3 strateškega dela.