(1)
Cerknica z območjem gospodarske cone Podskrajnik se razvija kot medobčinsko središče s ključnimi upravnimi, izobraževalnimi, kulturnimi in drugimi družbenimi funkcijami, turistično in športnorekreacijsko ponudbo, storitvenimi dejavnostmi ipd. Krepi se zlasti dejavnosti, ki glede na funkcijo mesta v omrežju naselij do sedaj niso bile dovolj razvite (srednješolsko izobraževanje, kulturne dejavnosti). Gospodarska cona Podskrajnik se razvija kot zaposlitveno središče širšega regionalnega pomena.
(2)
Prometno omrežje in omrežje javnega potniškega prometa
(2.1) Osnovo prometnega omrežja na območju Cerknice in Podskrajnika tvorijo regionalne ceste RI 212 Unec–Žlebič, RIII 643 Preserje–Cerknica in RIII 914 Postojna–Podskrajnik (turistična cesta).
(2.2) Na območju Cerknice je predvidena izgradnja razbremenilne južne obvoznice, ki bo potekala od priključka na obstoječo traso državne ceste južno od osnovne šole, in se bo nanjo zopet priključila na območju bencinske črpalke. Obstoječa regionalna cesta skozi mesto bo s tem postala glavna mestna ulica.
(2.3) Preko načrtovanih stanovanjskih sosesk na severu se uredi razbremenilna cesta.
(2.4) Ob Cerkniščici se uredi povezovalna cesta med jedrom naselja ter načrtovanimi fokusi centralnih in športnorekreacijskih dejavnosti. Cesta hkrati služi tudi kot nova primarna povezava z Begunjami in širšim hribovitim zaledjem.
(2.5) Načrtuje se ureditev javnih parkirišč in garaž v središču mesta, na območju nove avtobusne postaje ob južni obvoznici in v okviru gospodarske cone Podskrajnik.
(2.6) Predvidena je ureditev dvosmerne kolesarske poti vzdolž južne obvoznice in naprej v smeri Podskrajnika (Rakeka) oziroma Martinjaka. Ob glavni mestni ulici se uredi širša peš promenada od šole do območja novega trgovskega centra oziroma zdravstvenega doma. Kolesarske in peš poti se oblikuje v celovit sistem, ki med seboj povezuje središčna območja in stanovanjske soseske v zaledju ter območja atraktivne krajine v neposredni okolici mesta.
(2.7) Ob južni obvoznici se načrtuje izgradnja nove avtobusne postaje.
(2.8) Uredi se javni avtobusni promet na relaciji Rakek (železniška postaja)–Podskrajnik–Cerknica.
(3)
Druga gospodarska javna infrastruktura
(3.1) Načrtovana je prenova vodovodnega in kanalizacijskega omrežja z izvedbo ločenega sistema odvajanja odpadnih voda. Sanira in dogradi se tudi obstoječo centralno čistilno napravo v Dolenji vasi.
(3.2) Spodbuja se rabo obnovljivih virov energije. Načrtuje se izgradnja sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za območje Cerknice, dolgoročno pa se za celotno območje načrtuje tudi izgradnja plinovodnega omrežja.
(3.3) Pokopališče se ohranja na obstoječi lokaciji. Nove površine za pokop se zagotavlja v okviru obstoječih stavbnih zemljišč.
(4)
Razporeditev dejavnosti
(4.1) Centralne dejavnosti se še nadalje razvijajo na širšem območju historičnega jedra Cerknice. Predvideva se širitev jedra na današnja industrijska območja (Brest), ki se dolgoročno selijo na območje gospodarske cone Podskrajnik.
(4.2) Sekundarni fokusi centralnih dejavnosti (kompleksi šole, vrtca in zdravstvenega doma, avtobusna postaja, trgovsko središče itn.) se nizajo vzdolž načrtovane južne obvoznice.
(4.3) Na južnem robu naselja se na atraktivni lokaciji s pogledom na Cerkniško jezero oblikuje manjši turistični kompleks.
(4.4) Gospodarske dejavnosti (vključno z občinskimi gospodarskimi javnimi službami s področja komunale) se dolgoročno v celoti seli na območje Podskrajnika.
(4.5) Na območju Podskrajnika se zagotavljajo tudi ustrezne površine za razvoj kmetijske proizvodnje.
(4.6) Stanovanjske kapacitete se zagotavljajo zlasti z zapolnitvijo zazidljivih površin na območju Loškega in Kamne gorice ter širitvami teh območij in območja Peščenka. Stanovanjska gradnja višje gostote se umešča v jedro naselja s prenovo degradiranih industrijskih območij ob Cerkniščici.
(5)
Urbanistično oblikovanje naselja
(5.1) Historično jedro Cerknice se je razvilo na obronkih hribovja ob potoku Cerkniščica. Na jugu se odpira kulturna krajina Cerkniškega polja. Mesto se razširja vzdolž vseh glavnih prometnic. Območje Podskrajnika se je intenzivno razvijalo v novejšem času s sanacijo opuščenih območij izkoriščanja v večjo gospodarsko cono.
(5.2) Predvidena je celovita prenova historičnega jedra v okviru katere se ohranjajo in ustrezno dopolnjujejo prepoznavne poteze območja.
(5.3) Območja nove pozidave se višinsko omejujejo, tako da ne presegajo reliefnega roba, ki uokvirja silhueto naselja. Ohranja se značilna podoba naselja z dominanto historičnega jedra s taborsko cerkvijo. Višinsko se omeji tudi objekte na južnem robu Cerknice, tako da se ohranja blag prehod med naseljem in kulturno krajino Cerkniškega polja.
(5.4) Ohranjajo se zelene cezure med Cerknico in Podskrajnikom ter okoliškimi naselji.
(5.5) Ustrezno se oblikuje mestne vpadnice in pomembnejše mestne ulice (ureditev drevoredov, manjših trgov ipd.).
(5.6) Robove gospodarske cone Podskrajnik na prehodu v kulturno krajino Cerkniškega polja se intenzivno ozeleni.
(6)
Zeleni sistem
(6.1) Območje ob Cerkniščici se uredi sonaravno kot zelena os naselja s pešpotjo na celotni potezi skozi mesto z zelenimi površinami in prostori za posedanje in počitek ter drugo urbano opremo. Na to os se navezujejo prečne peš in kolesarske povezave s posameznimi deli naselja. Celoten zeleni sistem naselja se povezuje z rekreacijskim zaledjem v atraktivni krajini Cerkniškega polja, Slivnice, Kamne gorice in Loškega.
(6.2) Športnorekreacijske dejavnosti se prednostno razvijajo na lokacijah ob Cerkniščici (športni park, kamp) in šoli. V okviru središčnih območij in stanovanjskih sosesk se uredi sistem otroških igrišč in manjših javnih parkov. V bližini jedra se uredi manjši mestni park.
(6.3) Ohranja se vrtače, zaščitne vegetacijske pasove, drevorede ter odprte gozdne in kmetijske površine v zaledju ter se jih vključuje v zeleni sistem naselja.