Zakon o informacijski varnosti (ZInfV-1)

Kadar bistveni ali pomembni subjekt spada v pristojnost pristojnega nacionalnega organa v skladu z 31. členom tega zakona, vendar opravlja storitve:

v več kot eni državi članici Evropske unije ali

v eni ali več državah članicah Evropske unije in so njegovi omrežni in informacijski sistemi v drugi državi članici Evropske unije ali v več kot eni državi članici Evropske unije,

lahko inšpektor izvaja inšpekcijski nadzor nad temi subjekti v sodelovanju s pristojnimi organi nadzora zadevnih drugih držav članic Evropske unije. Inšpektor in pristojni organi nadzora drugih držav članic Evropske unije si med seboj pomagajo pri izvajanju takega nadzora.

Za izvajanje medsebojne pomoči iz prejšnjega odstavka inšpektor prek enotne kontaktne točke:

obvešča pristojne organe nadzora v drugih državah članicah Evropske unije o svojih sprejetih nadzornih ukrepih in izrečenih ukrepih za odpravo nepravilnosti,

lahko od pristojnega organa nadzora v drugi državi članici Evropske unije zahteva izvedbo nadzornih ukrepov ali izrek ukrepov za odpravo nepravilnosti in

zahteva od pristojnega organa nadzora v drugi državi članici Evropske unije sorazmerno medsebojno pomoč ali mu na obrazloženo zahtevo zagotovi tako pomoč.

Zahteva za medsebojno pomoč iz zadnje alineje prejšnjega odstavka lahko vključuje zahtevke za predložitev ustreznih informacij in za izvajanje nadzornih ukrepov, vključno z zahtevki za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, nadzora na daljavo ali ciljno usmerjene varnostne presoje.

Inšpektor, ki mu je bila poslana zahteva pristojnega organa nadzora iz druge države članice Evropske unije za medsebojno pomoč, pri izvajanju inšpekcijskega nadzora iz prvega odstavka tega člena takšne zahteve ne sme zavrniti, razen če ugotovi, da:

ni pristojen za zagotavljanje zahtevane medsebojne pomoči,

zahtevana medsebojna pomoč ni skladna s pristojnostmi inšpektorja po tem zakonu in

se zahteva nanaša na podatke ali dejavnosti, ki bi bile v primeru njihovega razkritja ali izvajanja v nasprotju z interesi nacionalne varnosti, javne varnosti ali obrambe.

Pred zavrnitvijo zahteve iz prejšnjega odstavka se inšpektor posvetuje z drugimi pristojnimi organi nadzora držav članic Evropske unije, ki so tudi pristojne za obravnavo nadzora v konkretnem primeru. Če druga država članica Evropske unije, v katere pristojnost tudi spada obravnava zadevnega postopka nadzora, tako zahteva, se mora inšpektor pred zavrnitvijo zahteve za medsebojno pomoč predhodno posvetovati tudi z Evropsko komisijo in agencijo ENISA.

V primerih iz prvega odstavka tega člena se na podlagi in v okviru skupnega dogovora inšpektorja z za takšen nadzor pristojnimi organi drugih držav članic Evropske unije lahko izvaja skupni inšpekcijski nadzor.