Zakon o ratifikaciji Konvencije o kasetnem strelivu (MKKS)

Država pogodbenica se zavezuje, da bo očistila in uničila ali zagotovila čiščenje in uničenje ostankov kasetnega streliva na območjih, onesnaženih s kasetnim strelivom, ki so v njeni pristojnosti ali pod njenim nadzorom, in sicer: (a) če so z dnem začetka veljavnosti te konvencije za državo pogodbenico ostanki kasetnega streliva na območjih v njeni pristojnosti ali pod njenim nadzorom, se čiščenje in uničenje dokonča čim prej, vendar najpozneje deset let po tem datumu; (b) če po začetku veljavnosti te konvencije za državo pogodbenico kasetno strelivo postane ostanki kasetnega streliva, ki je na območjih v njeni pristojnosti ali pod njenim nadzorom, se čiščenje in uničenje dokonča čim prej, vendar najpozneje deset let po koncu aktivnih sovražnosti, v katerih je to kasetno strelivo postalo ostanki kasetnega streliva, in (c) država pogodbenica po izpolnitvi svojih obveznosti iz točke a ali b tega odstavka predloži izjavo o izpolnjevanju obveznosti na naslednjem zasedanju držav pogodbenic.

Pri izpolnjevanju svojih obveznosti iz prvega odstavka in ob upoštevanju določb šestega člena o mednarodnem sodelovanju in pomoči država pogodbenica čim prej sprejme te ukrepe: (a) prouči, oceni in evidentira nevarnost, ki grozi zaradi ostankov kasetnega streliva, pri čemer si po svojih najboljših močeh prizadeva za določitev vseh s kasetnim strelivom onesnaženih območij, ki so v njeni pristojnosti ali pod njenim nadzorom; (b) oceni in določi prednostne naloge glede označevanja, zaščite civilistov, čiščenja in uničenja ter sprejme ukrepe za zagotovitev virov in razvoj državnega načrta za izvedbo teh dejavnosti, pri čemer po potrebi izhaja iz obstoječih struktur, izkušenj in metodologij; (c) sprejme vse izvedljive ukrepe, s katerimi zagotovi, da se vsa s kasetnim strelivom onesnažena območja v njeni pristojnosti ali pod njenim nadzorom označijo po zunanji meji, nadzirajo in zavarujejo z ograjo ali drugače, da je učinkovito preprečen dostop civilistom. Pri označevanju domnevnih nevarnih območij se uporabijo opozorilni znaki po metodah označevanja, ki jih prizadeta skupnost zlahka prepozna. Znaki in druge oznake meje nevarnega območja morajo biti čim bolj vidni, čitljivi, obstojni in odporni proti učinkom okolja ter morajo jasno določati, katera stran označene meje je na območju, onesnaženem s kasetnim strelivom, in katera stran je varna; (d) očisti in uniči vse ostanke kasetnega streliva na območjih, ki so v njeni pristojnosti ali pod njenim nadzorom; (e) izvaja izobraževanje o zmanjševanju tveganja, da bi o nevarnostih takih ostankov ozavestila civiliste, ki živijo na območjih, onesnaženih s kasetnim strelivom, ali v njihovi okolici.

Pri izvajanju dejavnosti iz drugega odstavka država pogodbenica upošteva mednarodne standarde, vključno z Mednarodnimi standardi za protiminsko delovanje (IMAS).

Ta odstavek se uporabi, če je država pogodbenica uporabila ali zapustila kasetno strelivo pred začetkom veljavnosti te konvencije zanjo in je postalo ostanki kasetnega streliva, ki je na območjih v pristojnosti ali pod nadzorom druge države pogodbenice ob začetku veljavnosti te konvencije za slednjo. (a) Po začetku veljavnosti te konvencije za državi pogodbenici se v takih primerih prva država pogodbenica močno spodbuja, da med drugim zagotovi drugi državi pogodbenici tehnično, finančno, materialno pomoč ali pomoč v obliki človeških virov bodisi dvostransko bodisi prek medsebojno dogovorjene tretje strani, vključno s sistemom Združenih narodov ali drugimi ustreznimi organizacijami, zaradi lažjega označevanja, čiščenja in uničevanja takih ostankov kasetnega streliva. (b) Pomoč, ko je na voljo, vključuje informacije o vrstah in količinah uporabljenega kasetnega streliva, natančnih lokacijah napadov s kasetnim strelivom in območjih, za katera je znano, da so tam ostanki kasetnega streliva.

Če država pogodbenica meni, da ne bo mogla očistiti in uničiti ali zagotoviti čiščenja in uničenja vseh ostankov kasetnega streliva iz prvega odstavka v desetih letih od začetka veljavnosti te konvencije za državo pogodbenico, lahko pošlje zasedanju držav pogodbenic ali pregledni konferenci zaprosilo za podaljšanje roka za dokončanje čiščenja in uničenja takih ostankov kasetnega streliva za največ pet let. Zaprošeno podaljšanje roka ne sme preseči števila let, ki so nujno potrebna za državo pogodbenico, da izpolni svoje obveznosti po prvem odstavku.

Zaprosilo za podaljšanje se predloži na zasedanju držav pogodbenic ali pregledni konferenci, preden za državo pogodbenico poteče rok iz prvega odstavka. Zaprosilo se predloži najmanj devet mesecev pred zasedanjem držav pogodbenic ali pregledno konferenco, na kateri bo obravnavano. V njem se navedejo: (a) trajanje predlaganega podaljšanja roka; (b) podrobna obrazložitev vzrokov za predlagano podaljšanje roka, vključno s finančnimi in tehničnimi sredstvi, ki so na voljo in jih potrebuje država pogodbenica za čiščenje in uničenje vseh ostankov kasetnega streliva v predlaganem podaljšanem roku; (c) priprava prihodnjega dela in stanje že opravljenega dela po državnih programih čiščenja in razminiranja v prvem desetletnem obdobju iz prvega odstavka in v nadaljnjih podaljšanjih roka; (d) celotno območje, na katerem so ostanki kasetnega streliva ob začetku veljavnosti te konvencije za državo pogodbenico, in vsa dodatna območja, na katerih so ostanki kasetnega streliva, odkriti po začetku veljavnosti; (e) celotno območje, na katerem so bili ostanki kasetnega streliva in je bilo po začetku veljavnosti te konvencije že očiščeno; (f) celotno območje, na katerem so ostanki kasetnega streliva in ga je treba očistiti v predlaganem podaljšanem roku; (g) okoliščine, ki so zmanjšale zmožnost države pogodbenice, da uniči vse ostanke kasetnega streliva, ki so na območjih v njeni pristojnosti ali pod njenim nadzorom, v prvem desetletnem obdobju iz prvega odstavka, in okoliščine, ki lahko to zmožnost zmanjšajo v predlaganem podaljšanem roku; (h) humanitarne, družbene, gospodarske in okoljske posledice predlaganega podaljšanja roka ter (i) druge informacije v zvezi z zaprosilom za predlagano podaljšanje roka.

Na zasedanju držav pogodbenic ali pregledni konferenci se ob upoštevanju dejavnikov iz šestega odstavka, vključno s prijavljenimi količinami ostankov kasetnega streliva, zaprosilo prouči in z večino glasov držav pogodbenic, ki so navzoče in glasujejo, odloči, ali se zaprosilu za podaljšanje roka ugodi. Države pogodbenice se lahko odločijo za odobritev krajšega podaljšanja roka od zaprošenega in lahko po potrebi predlagajo merila za njegovo podaljšanje.

Podaljšanje roka se lahko obnovi za največ pet let ob predložitvi novega zaprosila v skladu s petim, šestim in sedmim odstavkom. V zaprosilu za nadaljnje podaljšanje roka država pogodbenica predloži ustrezne dodatne informacije o opravljenem delu med prejšnjim podaljšanim rokom, odobrenem na podlagi tega člena.