Ta uredba določa posebne zahteve v zvezi s preprečevanjem in zmanjševanjem emisije hlapnih organskih spojin v okolje, predvsem v zrak, in sicer:
-
vrste dejavnosti in z njimi povezane naprave, ki uporabljajo organska topila in za katere veljajo določbe te uredbe,
-
mejne vrednosti koncentracij hlapnih organskih spojin v odpadnih plinih,
-
mejne količine nezajetih in celotnih emisij hlapnih organskih spojin,
-
mejne vrednosti koncentracij rakotvornih, mutagenih in za reprodukcijo strupenih hlapnih organskih spojin,
-
merila za potrditev načrta zmanjševanja emisij hlapnih organskih spojin,
-
vrednotenje emisije hlapnih organskih snovi in ugotavljanje čezmerne obremenitve,
-
obseg obratovalnega monitoringa in
-
posebne ukrepe v zvezi z zmanjšanjem tveganja za zdravje ljudi, ki ga povzročajo emisije hlapnih organskih spojin v okolje.
Za vprašanja o emisiji hlapnih organskih spojin iz naprav, ki uporabljajo organska topila, vendar za njih določbe te uredbe ne veljajo, in za vprašanja o emisiji drugih snovi v zrak iz naprav, za katere veljajo določbe te uredbe, se uporablja uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94, 68/96 in 109/01), za vprašanja obratovalnega monitoringa emisij hlapnih organskih topil pa pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 71/00 in 99/01).