19. člen
(regulacija in metodologija za oblikovanje cene toplote)
(1)
Cena toplote za daljinsko ogrevanje iz distribucijskih sistemov, kjer distributerji izvajajo gospodarsko javno službo dejavnost distribucije toplote, mora biti regulirana v skladu s tem poglavjem za sisteme, na katere je priključenih več kot 500 gospodinjskih odjemalcev, in za regulirane proizvajalce toplote, ki dobavljajo v take sisteme. Za sisteme, na katere je priključenih manj kot 500 gospodinjskih odjemalcev, regulacija cene toplote v skladu s tem členom ni obvezna.
(2)
Cena toplote ni regulirana za končne odjemalce v primeru distribucije pare in daljinskega hlajenja, ampak se določa prosto s pogodbo med odjemalcem in distributerjem.
(3)
Regulacija cene toplote iz prvega odstavka tega člena se izvaja na podlagi metodologije za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje (v nadaljnjem besedilu: metodologija), ki jo s splošnim aktom predpiše agencija.
(4)
Z metodologijo se določi način oblikovanja izhodiščne cene kot najvišje povprečne cene, na podlagi katere distributer in regulirani proizvajalec toplote v skladu z merili in mehanizmom iz metodologije oblikujeta cene toplote za daljinsko ogrevanje.
(5)
Z metodologijo se določijo:
-
vrste in merila za določitev upravičenih stroškov;
-
elementi izhodiščne cene, ki vključujejo fiksni in variabilni del;
-
način oblikovanja izhodiščne cene in razlogi za njeno spremembo;
-
merila oziroma mehanizem za prilagajanje posameznih elementov izhodiščne cene spremembam upravičenih stroškov;
-
vrste podatkov, oblika in način posredovanja podatkov, potrebnih za določitev upravičenih stroškov in izhodiščne cene.
(6)
Metodologija mora biti oblikovana tako, da spodbuja energetsko in stroškovno učinkovito izvajanje distribucije in proizvodnje toplote, uravnoteženo spodbuja investicije distributerja oziroma proizvajalca toplote in koristi odjemalcev ter preprečuje nihanja in omogoča stabilnost prodajnih cen toplote.