(1)
Podrobnejši kadrovski pogoji za opravljanje DO so:
1.
storitve pomoči pri osnovnih dnevnih opravilih opravlja najmanj socialni oskrbovalec s pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo s področja socialne oskrbe na domu in z opravljenim usposabljanjem po verificiranem programu za socialno oskrbo (v nadaljnjem besedilu: socialni oskrbovalec), ki se usposablja v skladu s programom, ki ga za posameznega zaposlenega določi izvajalec DO. Usposabljanje za strokovno, kakovostno in varno opravljanje storitev iz prejšnjega stavka zagotovi in financira izvajalec DO;
2.
storitve pomoči pri podpornih dnevnih opravilih opravlja oseba, ki je zaključila vsaj osnovnošolsko izobrazbo in je stara najmanj 18 let, ki se usposablja v skladu s programom, ki ga za posameznega zaposlenega določi izvajalec DO. Usposabljanje za strokovno, kakovostno in varno opravljanje storitev iz prejšnjega stavka zagotovi in financira izvajalec DO;
3.
storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila, opravlja oseba, ki v skladu s predpisi s področja zdravstvene dejavnosti lahko samostojno opravlja storitve zdravstvene nege, in negovalec v zdravstvenem in socialnem varstvu ter dolgotrajni oskrbi, ki ima pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo Negovalec/negovalka v zdravstvenem in socialnem varstvu ter dolgotrajni oskrbi in pridobljen certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji negovalec/negovalka v zdravstvenem in socialnem varstvu ter dolgotrajni oskrbi (v nadaljnjem besedilu: negovalec), ki se izpopolnjuje v skladu s pravilnikom, ki določa strokovno izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev;
4.
storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti opravljajo zaposleni iz 4. točke tretjega odstavka 59. člena zakona, ki imajo najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu prve stopnje oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih prve stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. raven, ali najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev višje izobrazbe, sprejetih pred 1. januarjem 1994, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 6. raven. Magister kineziologije mora imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven. Zaposleni za opravljanje storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti v okviru usposabljanja pridobijo potrebna dodatna znanja, določena v Prilogi 6, ki je sestavni del tega pravilnika. Pridobljena potrebna dodatna znanja iz prejšnjega stavka se dokazujejo z opravljenim preverjanjem iz 12. člena tega pravilnika;
5.
koordinacijo DO pri izvajalcu DO, ki DO izvaja v načinu iz:
-
prve in druge alineje drugega odstavka 58. člena zakona in petega odstavka 58. člena zakona, opravlja oseba z izobrazbo s področja zdravstva, socialne gerontologije ali socialnega dela, ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu prve stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. raven, ali najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev višje izobrazbe, sprejetih pred 1. januarja1994, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 6. raven, ter ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju opravljanja DO, zdravstvene ali socialno varstvene dejavnosti, ki pridobi potrebna dodatna znanja, določena v Prilogi 9, ki je sestavni del tega pravilnika, in se redno udeležuje obnovitvenih usposabljanj iz Priloge 9 tega pravilnika. Pridobljena potrebna dodatna znanja iz prejšnjega stavka se dokazujejo z opravljenim preverjanjem iz 12. člena tega pravilnika, ki se izvede po zaključenem uvodnem usposabljanju in se redno udeležuje obnovitvenih usposabljanj v skladu s Prilogo 9 tega pravilnika;
-
tretje alineje drugega odstavka 58. člena zakona, opravlja oseba z izobrazbo s področja zdravstvene nege, ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu prve stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. raven, ali najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev višje izobrazbe, sprejetih pred 1. januarja 1994, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 6. raven, ter ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju opravljanja DO, zdravstvene, socialno varstvene dejavnosti ali dolgotrajne oskrbe, ki pridobi potrebna dodatna znanja, določena v Prilogi 9 tega pravilnika in se redno udeležuje obnovitvenih usposabljanj iz Priloge 9 tega pravilnika. Pridobljena potrebna dodatna znanja iz prejšnjega stavka se dokazujejo z opravljenim preverjanjem iz 12. člena tega pravilnika, ki se izvede po zaključenem uvodnem usposabljanju, in se redno udeležuje obnovitvenih usposabljanj v skladu s Prilogo 9 tega pravilnika.
(2)
Usposabljanje za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije negovalec iz 3. točke prejšnjega odstavka se opravi v obsegu 480 ur, pri čemer se dve tretjini obsega namenita izvedbi teoretičnih vsebin v skladu s katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti za poklicno kvalifikacijo Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, ena tretjina obsega pa se izvede v obliki praktičnega usposabljanja pri izvajalcih DO pod mentorstvom, ki ga določi izvajalec DO, pri čemer mentor izpolnjuje pogoj treh let delovnih izkušenj na področju opravljanja zdravstvene nege pri izvajalcu DO. Program usposabljanja verificira ministrstvo, pristojno za zdravje.
-
ne smejo biti pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in ne smejo biti obsojeni na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in
-
zoper njih ne sme biti vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.