36. člen
(območja urejanja na območju krajine)
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1)
Enote urejanja BI-19, BI-20, ČR-11, ČR-13 in ČR-14 so območja krajine, namenjena kmetijski in gozdni dejavnosti ter razpršeni poselitvi in se delijo na najboljša kmetijska zemljišča z oznako podrobnejše namenske rabe K1, ostala kmetijska zemljišča z oznako podrobnejše namenske rabe K2, na gozdna zemljišča z oznako podrobnejše namenske rabe G, na vodna zemljišča z oznako podrobnejše namenske rabe VC. Po posameznih enotah urejanja so tudi druga zemljišča z oznakami podrobnejše namenske rabe, ki pa v enoti ne prevladujejo.
(2)
Na kmetijskih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe K1 in K2, ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe dopustni:
V enotah urejanja ČR-11 in ČR-14 je dopustno izvajanje lokalnih kmetijskih operacij za izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo.
(3)
Kmetijska zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske rabe.
Sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč je možna le s spremembo občinskega
prostorskega načrta.
(4)
Gradbeno inženirske objekte in pomožne infrastrukturne objekte, katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, se izvede v zemeljski izvedbi ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin in da se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje. Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte se lahko postavi le za določen čas, po preteku določenega časa se zemljišča vzpostavi v prvotno stanje.
(5)
Na gozdnih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe G, ki so namenjena za gozdarsko dejavnost, so poleg primarne rabe dopustni:
(6)
Posegi so dopustni ob pogoju, da se ohranja gozdno drevje in grmičevje, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven pomembnih območij varstva narave in pod pogojem, da se zemljišče po končanem posegu vzpostavi v prvotno stanje. odstranitev skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki imajo v tem območju varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna. Gozdnih površin ni dopustno ograjevati.
(7)
V gozdovih, ki so opredeljeni kot varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim pomenom se upoštevajo režimi gospodarjenja in varovanja iz predpisov o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom.
(8)
Na območjih celinskih vodnih zemljišč z oznako podrobne namenske rabe VC, na območjih vodne infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, so poleg osnovne rabe dopustni še vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda. Dopustni so še:
(9)
Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov.
(10)
V enotah urejanja BI-19 in ČR-13 je na območjih stavbnih zemljišč razpršene poselitve z oznako podrobnejše namenske rabe A dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje za naslednje vrste objektov:
Novogradnja stanovanjskih in kmetijskih objektov je možna le ob predhodni odstranitvi obstoječih objektov.
(11)
Na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in pripadajočih varovalnih pasovih so dopustna tekoča vzdrževalna dela, ureditev kolesarskih in peš površin ter gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(12)
V enoti urejanja ČR-11 in ČR-13 so na območjih vodnih črpališča z oznako podrobnejše namenske rabe O, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarske službe s področja oskrbe z vodo ter na pripadajočih varstvenih pasovih, ki so del osnovne namenske rabe, dopustni le posegi, ki so določeni v občinskem odloku o odjemu in preskrbi s pitno vodo. Prepovedan je razvoz gnojevke na kmetijska zemljišča, ki so v območju vodovarstvenih pasovih vodnih zajetij.
(13)
V enoti urejanja ČR-13 je na območju zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe OO dopustna ureditev utrjene površine za začasno deponijo za gnoj, gnojila in kmetijske pridelke, v maksimalni velikosti 20 arov. Na območju ni dopustno postavljati nobenih objektov.
(14)
V enotah urejanja BI-20 in ČR-13, na območjih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe ZS in VC, ki so opuščene gramoznice in namenjene površinam za rekreacijo (ribniki), niso dopustni nobeni posegi. Na območjih vodnih površin veljajo še splošni pogoji za vodne površine iz 8. točke tega člena.
(15)
V enoti urejanja BI-20 na območju zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe N, ki je območje za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (visokovodni nasip ob reki Muri) niso dopustni nobeni posegi, razen vzdrževalnih del.
(16)
V enoti urejanja ČR-13 na območju zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe ZD, ki je območje opuščene gramoznice brez vodne površine, niso dopustni nobeni posegi. Območje se ohranja v naravnem stanju.
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1)
Nove objekte v območjih razpršene poselitve se locira v okviru funkcionalnega zemljišča, ki je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za obstoječe objekte. Odmik zunanje stene novega objekta od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m, od potokov in vodnih površin 5,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če s tem soglaša upravljavec ceste.
Že obstoječi objekti, ki so zgrajeni bližje meji, kot je to določeno v prvem odstavku se lahko rekonstruirajo in nadzidajo v odmikih, ki so pogojeni z lego obstoječega objekta. Pri tovrstnih gradbenih posegih ni potrebno soglasje mejaša.
(2)
Velikost objektov na vseh stavbnih parcelah se pri ponovni gradnji lahko poveča največ za 20% obstoječe tlorisne velikosti. Višina se ne spreminja. Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.
(3)
Strehe na vseh objektih so dvokapnice v naklonu od 25–45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno kritino. Enokapne in ravne strehe so možne le na pomožnih objektih.
(4)
Fasade se opleska v svetlih barvah, lahko so delno obdelane v lesu. Talni zidec se opleska s temno barvo (tradicionalno sivo- rjavo). Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu parcel mora biti ozelenjen. Gradbeno inženirske objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) se izvede podzemno.
c)
Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1)
Nova in nadomestna komunalna in energetska omrežja in omrežja zvez se izvaja v skupnih koridorjih, če to dopuščajo odmiki med posameznimi infrastrukturnimi vodi.
(2)
Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture se predvidi čim manjše število prečkanj vodotokov.
(3)
Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 37. in 38. člena tega odloka.
č)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1)
Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje v enotah urejanja ČR-13 in ČR-14 se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. V območju enote kulturne dediščine ni dopustna gradnja ali postavitev objektov, v njegovem vplivnem območju pa le s soglasjem pristojne varstvene službe.
(2)
V enotah urejanja BI-19, BI-20 in ČR-13 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za pripravo Strategije prostorskega razvoja in Prostorski red Občine Črenšovci« (ZRSVN, OE Maribor, marec 2007), ki se hranijo na sedežu občine.
(3)
Na poplavnem območju v enotah urejanja BI-20, ČR-13 in ČR-14 se izvaja le posege, ki izhajajo iz osnovne namenske rabe. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(4)
Na območju varstvenih pasov vodnega črpališča, ki je del osnovne namenske rabe, so dopustni le posegi, ki so določeni v občinskem odloku o odjemu in preskrbi s pitno vodo. Prepovedan je razvoz gnojevke na kmetijska zemljišča, ki so v območju vodovarstvenih pasov.
(5)
Na območju deponije v enoti ČE-13 se gnoj deponira največ za 6 mesecev, potem se v skladu s predpisi o vnosu snovi v tla razvozi na kmetijska zemljišča in takoj podorje.
(6)
Poleg navedenih veljajo še splošni pogoji iz 39., 40., 41. in 42. člena tega odloka.
d)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1)
Na podlagi predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju so območja enot iz točke (1) tega člena uvrščene v območje III. stopnje varstva pred hrupom, kjer se upošteva mejne vrednosti 50dBA ponoči in 60dBA podnevi.
(2)
Poleg navedenih veljajo še splošni pogoji iz 44., 45., 47. in 48. člena tega odloka.