20. člen
(urejanje zelenih in ostalih odprtih površin)
(1)
Obstoječe zelene površine znotraj kompleksa se v čim večji možni meri ohranjajo. V čim večji možni meri naj se ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovna povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom prekinjena.
(2)
Območje OPPN se v čim večji možni meri zatravi in zasadi, intenzivnejša ozelenitev z visokoraslim drevjem se predvidi ob notranjih prometnicah, po južnem robu območja in kjer je to označeno v grafiki.
(3)
Vse zasaditve se izvajajo z uporabo pretežno avtohtonih vrst dreves in grmovnic, razen kadar gre za specifično zasaditev v sklopu bazenskega kompleksa. Pri zasaditvah drevnine v bližini podzemnih vodov GJI, meteorne kanalizacije in drugih cestnih objektov, se upošteva minimalni odmik 2 m za drevesa in 1,5 m za grmovnice.
(4)
Odprte površine ob stavbah predstavljajo pomemben del ureditve prostora in se uredijo skladno s potrebami in posebnostmi posameznih dejavnosti v UE. Okolica stavbe se tlakuje ter ozeleni skladno z ambientom okoliškega prostora (zatravi in zasadi z drevesi, grmovnicami), površine pred stavbami se tlakujejo ali drugače utrdijo (s peskom, lesom ipd.) v konceptu celotne ureditvene enote.
(5)
Ob izvedbi VV nasipa naj se v čim večji možni meri ohranja gabarit obstoječe dostopne poti in naj se je ne širi po brežini proti vodni površini, ohranja naj se tudi obstoječa travna brežina mrtvice, ki se jo naj po robu še dodatno zasadi z lokalno značilno drevesno in grmovno zarastjo, ki bo ločila naravno vrednoto od površin za turizem. V sklopu urejanja se izvedejo ureditve (prepreke – dodatna zaščita z gosto mrežo), ki preprečijo možnost dostopanja želve močvirske sklednice na cesto. Zaradi ločitve območja kmetijskih površin od površin za turizem se izvedejo hortikulturne ureditve in zasaditve tudi po zunanjem robu VV nasipa.
(6)
Pri preoblikovanju terena se upošteva načelo čim bolj smotrne prerazporeditve mas ter prilagoditve obstoječemu reliefu, kar določi arhitekt ali krajinski arhitekt v projektni dokumentaciji, glede na vidno izpostavljenost in skladno z oblikovanjem okoliških ureditev in pozidave.
(7)
Višinske razlike na zemljišču se prioritetno urejajo s travnatimi brežinami. Oporni in podporni zidovi morajo biti oblikovno usklajeni z arhitekturo objektov in zunanjimi ureditvami (ozelenitev zidov, finalna obdelava zidov), skladno s petim odstavkom 19. člena tega odloka.
(8)
Parkirne in manipulativne površine se glede na velikost, ki jo določajo predpisi, ozelenijo, po potrebi opremijo z lovilcem olj, uredi se tudi ustrezno odvodnjavanje. Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM, je treba ozeleniti z najmanj enim drevesom na 6 PM. Drevesa morajo biti čim bolj enakomerno razporejena.
(9)
Dopustna je postavitev transparentnih in zelenih (živa meja ipd.) ograj, skladno s četrtim odstavkom 19. člena tega odloka, nadstrešnic, stojal za kolesa, klopi, košev za smeti, pitnikov in drugih elementov urbane opreme, ki morajo biti oblikovno usklajeni z arhitekturnimi objekti in medsebojno skladni.
(10)
Oglaševanje dejavnosti v območju urejanja je dopustno ob upoštevanju predpisov lokalne skupnosti za postavljanje objektov za oglaševanje, reklamiranje in obveščanje, na podlagi ustreznega soglasja, pri čemer je potrebno zagotoviti zadostno preglednost na lokalno cesto.
(11)
Površine v javni rabi, dostopi do stavb in parkirne površine se načrtujejo brez grajenih in komunikacijskih ovir, tako da bo omogočen neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam.
(12)
Na celotnem območju urejanja se lahko izvedejo dostopne in sprehajalne poti, tudi če niso opredeljene v grafičnem delu.