Kršitve delovne obveznosti so:
-
lažje kršitve delovne obveznosti,
-
hujše kršitve delovne obveznosti,
-
hujše kršitve delovne obveznosti, za katere se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.
A.
Lažje kršitve delovne obveznosti so:
1.
zamujanje na delo, predčasno zapuščanje dela, odhajanje z dela brez dovoljenja odgovorne osebe,
2.
neprimeren odnos do sodelavcev, 3. malomarno opravljanje dela,
4.
opustitev dolžnosti obveščanja o napakah in okvarah na strojih, napravah in zaščitnih sredstvih,
5.
neopravičen izostanek z dela, ki ni daljši od enega dne,
6.
širjenje netočnih podatkov o poslovanju ali poslovnem stanju organizacije oziroma delodajalca,
7.
nevestno hranjenje dokumentov, materiala ali sredstev za delo,
8.
lažje poškodovanje delovnih sredstev.
B.
Hujše kršitve delovnih obveznosti so:
1.
neizpolnjevanje, nevestno ali nepravočasno izpolnjevanje delovnih obveznosti,
2.
kršitev določb zavarovanja pred požarom, eksplozijo in drugimi elementarnimi nesrečami,
3.
nezakonito razpolaganje s sredstvi podjetja, ne glede na to ali ima znake kaznivega dejanja ali ne,
4.
dajanje netočnih podatkov, ki so bistvenega pomena za odločanje organov upravljanja,
5.
prekoračitev pooblastil,
6.
kršitev predpisov varstva pri delu,
7.
dajanje netočnih podatkov, na podlagi katerih se spravi delavca v zmoto pri uveljavljanju njegovih pravic,
8.
onemogočanje vpogleda v listine, če je to delavcu potrebno zaradi uveljavljanja njegovih pravic,
9.
izdajanje poslovne tajnosti,
10.
neopravičen izostanek z dela več kot 1 delovni dani
11.
opustitev obveščanja podjetja o opravičeni odsotnosti delavca,
12.
neopravičena odklonitev dela pri uvedbi dela preko polnega delovnega časa,
13.
opravljanje del v drugi organizaciji oziroma pri drugem delodajalcu za svoj ali tuj račun, če je to v nasprotju z interesi organizacije,
14.
zloraba položaja,
15.
protipravno prilaščanje tuje lastnine
16.
povzročanje zastojev v proizvodnji in poslovanju organizacije,
17.
prihod na delo v vinjenem stanju, uživanje alkoholnih pijač oziroma narkotikov med delom,
18.
povzročanje nereda ali pretepa na delu,
19.
kršitev sklepov organov upravljanja,
20.
ponareditev zapisnikov in sklepov organov upravljanja,
21.
ponavljanje lažjih kršitev delovne obveznosti.
C.
Denarna kazen se lahko izreče za hujše kršitve delovnih obveznosti navedene pod B točka 1, 4, 5, 7 in 18, največ do 15% zneska ene mesečne plače.
D.
Hujše kršitve delovnih obveznosti, zaradi katerih se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja so:
1.
neizpolnjevanje ter nevestno, nepravočasno in malomarno izpolnjevanje delovnih obveznosti, če to vpliva na upočasnitev oziroma ustavitev delovnega procesa,
2.
nezakonito razpolaganje s sredstvi, ki ima znake kaznivega dejanja,
3.
nesmotrna ali neodgovorna uporaba sredstev podjetja, s čimer nastane škoda, ki presega celoletno povprečno plačo delavca v gospodarstvu Slovenije, v preteklem letu,
4.
opustitev dejanja, ki ga mora opraviti poslovodni organ ali pooblaščeni delavec, če to vpliva na poslovodenje ali na uresničevanje pravic delavcev,
5.
neizvršitev pravnomočne sodne odločbe,
6.
če delavec tri mesece zaporedoma ne dosega pričakovanih rezultatov dela, čeprav bi jih objektivno dosegal,
7.
kršitev predpisov o varstvu pred požarom, eksplozijo, elementarnimi nesrečami in škodljivim delovanjem strupenih ali nevarnih materialov, če nastane nevarnost za življenje ali zdravje ljudi oziroma nevarnost za večjo materialno škodo oziroma če je škoda že nastala,
8.
zloraba položaja ali prekoračitev pooblastila, če ima za posledico škodo organizaciji ali kršitev pravic delavcev,
9.
izdajanje poslovne, uradne ali druge tajnosti, ki jo določa zakon, splošni akt oziroma kolektivna pogodba,
10.
kršitev predpisov in opustitev ukrepov za varstvo pravic delavcev, delovnih sredstev in življenjskega okolja,
11.
dejanje ali opustitev delavca, ki bistveno vpliva na izpolnjevanje obveznosti drugih delavcev in s tem nastane škoda organizaciji,
12.
kršitev predpisov o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter določb splošnega akta oziroma kolektivne pogodbe,
13.
zloraba pravice do bolezenskega dopusta. Kršitve delovnih obveznosti je možno še natančneje opredeliti v aktih podjetij.
Disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, se lahko izreče za vse hujše kršitve delovnih obveznosti, navedene pod točko B, če je bilo s storitvijo ali opustitvijo dejanja ogroženo življenje in zdravje delavcev, povzročena ali bi lahko bila povzročena večja škoda, ogrožen ali bi lahko bil bistveno moten delovni proces v organizaciji oziroma bi bilo bistveno oteženo poslovanje organizacije. Organizacije oziroma delodajalci lahko kršitve delovnih obveznosti podrobneje uredijo v kolektivnih pogodbah oziroma splošnih aktih.