1.
Vse informacije, s katerimi se seznani država članica v skladu s to direktivo, se v navedeni državi hranijo kot zaupne na enak način kot informacije, prejete v skladu z njeno nacionalno zakonodajo. V vsakem primeru se take informacije:
-
lahko dajo na razpolago le osebam, ki se neposredno ukvarjajo z odmero davka ali upravnim nadzorom te odmere,
-
lahko sporočijo samo v povezavi s sodnimi postopki ali upravnimi postopki, ki vključujejo sankcije, uvedene zaradi ali v zvezi z izdelavo ali revizijo davčne odmere, in samo osebam, ki so neposredno vpletene v take postopke; take informacije pa se lahko razkrijejo med javnimi zaslišanji ali v sodbah, če pristojni organ države članice, ki daje informacijo, ob prvi predložitvi te informacije ne ugovarja,
-
v nobenem primeru ne smejo uporabiti za druge namene kot za namene obdavčevanja ali v povezavi s sodnimi postopki ali upravnimi postopki, ki vključujejo sankcije, uvedene zaradi ali v zvezi z izdelavo ali revizijo davčne odmere.
Poleg tega države članice lahko določijo, da se informacije iz prvega pododstavka uporabijo za odmero drugih prelevmanov, dajatev in davkov, zajetih v členu 2 Direktive 76/308/EGS.
2.
Odstavek 1 ne obvezuje države članice, katere zakonodaja ali upravna praksa določa za domače namene ožje omejitve, kot jih vsebujejo določbe tega odstavka, da zagotovi informacije, če zadevna država ne upošteva teh ožjih omejitev.
3.
Ne glede na odstavek 1 lahko pristojni organi države članice, ki zagotovi informacije, dovolijo, da se v državi prosilki uporabijo za druge namene, če bi bile lahko po zakonodaji države, ki je informacije posredovala, te v podobnih okoliščinah uporabljene za podobne namene v državi, ki jih je posredovala.
4.
Če pristojni organ države članice meni, da so informacije, ki jih je prejel od pristojnega organa druge države članice, verjetno uporabne za pristojni organ tretje države članice, jih lahko posreduje temu pristojnemu organu s soglasjem pristojnega organa, ki je informacije posredoval.