Nalaganje dokumenta...
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 7-297/1991, stran 259 DATUM OBJAVE: 31.7.1991
RS 7-297/1991
297. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije
Na podlagi 85. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90), 114. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni 1. Republike Slovenije, št. 14/90) in Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Uradni list Republike Slovenije, št. 31/90) sta pogodbeni stranki dne 28. 6. 1991 sklenili
KOLEKTIVNO POGODBO
dejavnosti trgovine Slovenije
dejavnosti trgovine Slovenije
Pogodbeni stranki sta:
1.
Gospodarska zbornica Slovenije – Sekcija za trgovino, kot zastopnik organizacij in delodajalcev
2.
Sindikati delavcev trgovine Slovenije, kot zastopniki delavcev, zaposlenih v podjetjih s področja trgovinske dejavnosti
VELJAVNOST KOLEKTIVNE POGODBE
Kolektivna pogodba velja:
A. KRAJEVNO:
Za območje Republike Slovenije.
B. STVARNO:
Za vse organizacije in delodajalce, članice Gospodarske zbornice Slovenije (v nadaljevanju: GZS) – sekcije za trgovino.
Kolektivna pogodba velja tudi za tiste organizacije oziroma delodajalce s področja prometa blaga in storitev (trgovine), ki niso člani GZS – sekcije za trgovino, če pri njih zaposleni delavci trajno opravljajo delo na območju Republike Slovenije.
C. OSEBNO:
Za vse delavce, zaposlene pri organizacijah in delodajalcih, članicah GZS – sekcije za trgovino, in delavce, zaposlene pri organizacijah oziroma delodajalcih s področja prometa blaga in storitev (trgovina), ki niso člani GZS – sekcije za trgovino, če trajno opravljajo delo na območju Republike Slovenije.
Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi se smiselno uporabljajo določbe te pogodbe, razen, če ni njihova uporaba izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.
Kolektivna pogodba velja tudi za učence in študente na praksi.
Izraz "delavci" v smislu te pogodbe pomeni delavce, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.
D. ČASOVNO: Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi in velja do 30. 6. 1992.
Določba 31. člena se začne uporabljati po uveljavitvi razvrstitve v organizaciji oziroma pri delodajalcu, vendar najkasneje v roku treh mesecev po uveljavitvi te kolektivne pogodbe.
Določbe 51. do 66. člena veljajo do 31. 3. 1992.
Če ob izteku časa, za katerega je sklenjena ta pogodba, nobena izmed pogodbenih strani ne odpove pogodbe, se njena veljavnost podaljša do sklenitve nove.
1. člen
A. PRAVICE IN OBVEZNOSTI ORGANIZACIJE OZIROMA DELODAJALCA IN DELAVCEV RAZVRSTITEV DEL
Dela so razvrščena v devet temeljnih skupin:
I. enostavna dela
II. manj zahtevna dela
III. srednje zahtevna dela
IV. zahtevna dela
V. bolj zahtevna dela
VI. zelo zahtevna dela
VII. visoko zahtevna dela
VIII. najbolj zahtevna dela
IX. izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela
SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA
1. Posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja
2. člen
Delovne izkušnje se lahko določijo kot poseben pogoj za sklenitev delovnega razmerja, če so glede na zahtevano strokovno izobrazbo, znanje in zmožnosti potrebne zaradi vrste, zahtevnosti in odgovornosti dela.
2. Objava delovnega mesta
3. člen
V objavi oziroma razpisu delovnega mesta je potrebno navesti:
-
čas, za katerega se sklepa delovno razmerje,
-
posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja,
-
rok za prijavo kandidata,
-
rok, v katerem mora biti kandidat obveščen o izbiri,
-
način prijave.
Kandidat, ki ni bil izbran, ima v roku, določenem za ugovor, pravico do vpogleda v podatke, ki so bili z objavo zahtevani kot pogoj in na podlagi katerih je bila opravljena izbira.
3. Organi, ki odločajo o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja, opravijo izbiro med kandidati
4. člen
Sklep o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja sprejme poslovodni organ. Izbiro med kandidati opravi poslovodni organ ali organ, določen s splošnim aktom organizacije oziroma delodajalec.
4. Prenos pooblastil
5. člen
Poslovodni organ lahko prenese posamično pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v organizacijah z več kot 50 zaposlenimi delavci. Vsa pooblastila za odločanje o vseh pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev (splošno pooblastilo), o katerih lahko odloča poslovodni organ, se lahko prenesejo na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, če ima najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in najmanj dve leti delovnih izkušenj, praviloma s kadrovskega področja.
5. Pogodba o zaposlitvi
6. člen
S pogodbo o zaposlitvi delavec in organizacija oziroma delodajalec uredita naslednja vprašanja:
-
sklenitev in trajanje delovnega razmerja,
-
delovno mesto, za katero se sklepa delovno razmerje,
-
poskusno delo (če se zahteva),
-
pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),
-
kraj opravljanja dela,
-
delovni čas, odmore, počitke in dopust,
-
osebni dohodek in nadomestila osebnega dohodka,
-
način spremembe pogodbe,
-
konkurenčno klavzulo,
-
izobraževanje,
-
– ukrepe za posebno varstvo delavcev,
-
druge pravice in obveznosti organizacije oziroma delodajalca in delavca.
Delavca je treba pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
Organizacija oziroma delodajalec mora te kolektivne pogodbe hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.
Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, podjetje oziroma delodajalec pa mu tega ne sme odreči.
V primeru, da delavec predloga pogodbe o zaposlitvi iz 135. člena zakona o delovnih razmerjih ne podpiše v roku 30 dni od dneva prejema predloga (razen, če ni zahteval presoje zakonitosti predloga pogodbe o zaposlitvi), odloči o prenehanju delovnega razmerja delavca, organ, ki opravi izbiro med kandidati za sklenitev delovnega razmerja.
6. Poskusno delo
7. člen
Organ, ki odloči o sprejemu delavca v delovno razmerje, lahko določi poskusno delo in način spremljanja poskusnega dela ter sprejme oceno o uspešnosti poskusnega dela. Dolžina poskusnega dela ne sme biti daljša, kot je določena v objavi.
Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja, dan, ko delavec poda pismeno odpoved.
Največja dolžina poskusnega dela za posamezna dela znaša:
-
za dela I. do III. skupine največ en mesec,
-
za dela IV. skupine največ dva meseca,
-
za dela V. skupine največ tri mesece.
-
za dela VI.. VII., VIII., in IX. skupine največ šest mesečev.
8. člen
Med poskusnim delom spremlja delavca tričlanska komisija, ki jo za vsak primer posebej imenuje poslovodni organ. Člani te komisije morajo imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot delavec, ki je na poskusnem delu in ga ocenjujejo.
Komisija mora oceniti uspešnost poskusnega dela pred potekom poskusnega dela s pisno oceno, ki se vroči delavcu in organu, ki odloča o uspešnosti in neuspešnosti poskusnega dela.
7. Pripravništvo
9. člen
Pripravništvo se določi v različni dolžini glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače:
-
za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev.
-
za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev.
-
za dela VII. stopnje strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.
Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV.. in V. stopnje strokovne izobrazbe traja najmanj 14 dni. za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela Vil. stopnje najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa. kolikor traja opravičena odsotnost delavca.
Delavcu pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako. da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša največ za 3 mesece (IV. in V. stopnja). 4 mesece (VI. stopnja), oziroma največ za 6 mesecev (VII. stopnja).
Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor.
V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi tudi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.
Pripravniško dobo lahko skrajša poslovodni organ na predlog mentorja.
Strokovni izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katere se je pripravnik usposabljal.
10. člen
Organizacija oziroma delodajalec pripravnika takoj po nastopu dela seznani z obveznostmi v času pripravništva, zlasti:
-
da se mora udeležiti vseh programov in oblik usposabljanja.
-
da mora opravljati vse naloge, ki mu jih odredi mentor.
-
da vodi dnevnik o svojem delu.
11. člen
Pred iztekom pripravniške dobe je pripravnik dolžan opraviti strokovni izpit, za samostojno delo na delovnem področju, za katero se je usposabljal.
Zaradi priprave in opravljanja strokovnega izpita ima pripravnik pravico do odsotnosti z dela dveh delovnih dni ob nadomestilu osebnega dohodka.
8.
Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela.
12. člen
Poslovodni organ lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi zbrane tehnične in delovne dokumentacije.
Delavčevo delo je treba spremljati najmanj 30 dni. Za čas spremljanja se šteje samo prisotnost delavca na delu.
Delavcu je treba poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, na katera je razporejen.
O začetku postopka je obveščen tudi sindikat.
Na zahtevo delavca ali z njegovo privolitvijo sodeluje v postopku predstavnik sindikata (sindikalni zaupnik).
Delavec ima pravico do vpogleda v strokovno dokumentacijo, na podlagi katere je bil pričet postopek.
V času poskusnega dela in pripravništva ni mogoče voditi postopka ugotavljanja znanja in zmožnosti.
Postopek je javen.
Poslovodni organ opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o navedbah poslovodnega organa.
O razgovoru, v katerem se delavec izreče o navedbah poslovodnega organa, se vodi zapisnik.
Sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, ki nima zahtevanega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, izreče organ, določen s statutom oziroma splošnim aktom.
Organ, določen s statutom ali splošnim aktom, ne sme izreči delavcu sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če mu ni omogočil enakega obsega in možnosti za izobraževanje kot drugim delavcem, ki opravljajo dela na enakih ali podobnih delovnih mestih.
Zoper sklep, s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnosti oziroma s katerim se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec poda ugovor.
O ugovoru delavca, ki je v delovnem razmerju v družbenem podjetju, odloča delavski svet oziroma organ, določen s statutom.
O ugovoru delavca, ki je v delovnem razmerju v podjetju v zasebni lastnini ali mešani lastnini oziroma delniški družbi ali družbi z omejeno odgovornostjo v družbeni lastnini, odloča komisija, ki jo sestavljata dva predstavnika vlagateljev oziroma lastnikov in predstavnik delavcev.
V podjetjih z manj kot 50 delavci odloči o ugovoru organ, ki je odločil na prvi stopnji.
Določbe 13., 14. in 15. odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za banko, drugo finančno organizacijo, zavarovalnico in zadrugo.
9. Začasno razporejanje delavcev
13. člen
Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza njegovi vrsti in stopnji strokovne izobrazbe, znanju in zmožnosti, poleg primerov, določenih z zakonom, tudi v primeru:
-
nenadne odsotnosti drugega delavca,
-
okvare delovnih naprav in postrojenj,
-
izpada energije,
-
nenadnega povečanega obsega dela, ki ga lahko podjetje opravi v določenem roku le s povečanim številom delavcev v delu delovnega procesa,
-
če delavec začasno na svojem mestu nima dela. Delavec v vseh primerih prerazporeditve, ko je zaradi izjemnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnosti, prejema enak osebni dohodek, kot ga prejema na svojem delovnem mestu oziroma osebni dohodek, ki je zanj ugodnejši.
Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:
-
če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja,
-
če pot na delo in z dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot 3 ure, matere z otrokom do 3 let starosti pa, če pot traja več kot 1 uro.
Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je treba zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnosti šolanja otrok (osnovno in srednje šolstvo).
14. člen
V primeru iz prve, druge, tretje in pete alinee prejšnjega člena traja začasna razporeditev toliko časa, dokler trajajo takšne okoliščine, v primerih iz četrte alinee pa največ 1 mesec.
O vseh primerih začasnega razporejanja odloča poslovodni organ. Ugovor zoper sklep poslovodnega organa ne zadrži izvršitve sklepa.
10. Delo na domu
15. člen
Medsebojna razmerja, pravice, obveznosti in pogoji opravljanja dela na domu se uredijo med delavcem in organizacijo oziroma delodajalcem s pogodbo p zaposlitvi.
Delavec, ki dela na domu, ima enake upravljalske pravice kot delavci, ki delajo v organizaciji oziroma pri delodajalcu.
Organizacija oziroma delodajalec in delavec določita s pogodbo nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev najmanj v višini amortizacije.
Organizacija oziroma delodajalec je dolžan zagotavljati varne delovne, razmere in varno delovno okolje ter nadzorovati varnost pri delu.
PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELAVCEV V DELOVNEM RAZMERJU
1. Pravice delavcev, katerih delo postane nepotrebno
16. člen
Presežek delavcev je začasen ali trajen.
Delavci, ki so določeni kot začasni presežek, morajo biti o tem obveščeni najkasneje 3 dni pred uveljavitvijo ukrepov.
Poslovodni organ oziroma delodajalec je dolžan predložiti sindikatu podjetja dokumentacijo za odločanje o začasnih presežkih najkasneje 7 dni pred sprejemom odločitev.
17. člen
Poslovodni organ oziroma delodajalec je dolžan obvestiti sindikat podjetja o razlogih za trajno prenehanje potreb po delu delavcev, številu in kategorijah delavcev, ter o roku, v katerem bo prenehala potreba po njihovem delu, najkasneje 45 dni pred nastopom teh dejstev.
18. člen
Program reševanja trajnih presežnih delavcev se sestoji iz:
a)
ukrepov za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev,
b)
seznama nepotrebnih delavcev
c)
ukrepov in kriterijev za izbiro ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja.
Sindikat sodeluje pri pripravi programa iz prejšnjega odstavka s stališči, mnenji in predlogi.
19. člen
Organizacija oziroma delodajalec je dolžan zagotoviti namenska sredstva za reševanje trajnih presežkov delavcev, upoštevajoč število in kategorije nepotrebnih delavcev ter svoje ekonomske možnosti.
20. člen
V organizacijah in pri delodajalcih trgovske dejavnosti se oblikuje arbitražna komisija kot stalni organ.
21. člen
Kriteriji za ugotavljanje presežnih delavcev se ovrednotijo z naslednjim številom točk:
1. Strokovna izobrazba oziroma usposobljenost za delo Število Delavec ima: točk a) zahtevano izobrazbo oziroma usposobljenost 30 b) eno stopnjo nižjo izobrazbo oziroma usposobljenost od zahtevane 20 c) dve stopnji nižjo izobrazbo oziroma usposobljenost od zahtevane 10 d) več kot dve, stopnji nižjo izobrazbo oziroma usposobljenost od zahtevane 5 2. Delovne izkušnje za delo, ki ga delavec opravlja, a) ima zahtevane delovne izkušnje 5 b) nima zahtevanih delovnih izkušenj 0 3. Delovna uspešnost delavca a) nadpovprečna 40 b) povprečna 20 c) podpovprečna 0 4. Dosežena delovna doba a) od 1-5 let 3 b) od 6-14 let 10 c) od 15-25 let 15 d) nad 25 let 20 5. Zdravstveno stanje vrednotimo na podlagi verodostojnih zdravniških potrdil ali odločb SPIZ: – delavec ima kronično ali ponavljajoče se obolenje 10 – slabše zdravstveno stanje delavca zaradi posledic poškodb pri delu in poklicne bolezni 30 6. Socialno stanje: – delavec, ki neguje otroka, starša ali zakonca s telesnimi hibami oziroma motnjami 20 – zaposlen samo eden izmed zakoncev oziroma samohranilec 20 – število nepreskrbljenih otrok: za vsakega otroka po 5 – delavec, ki opravlja obrtno dejavnost kot postranski poklic (popoldanska obrt) ali delavec, ki je lastnik kmetijskih obdelovalnih površin nad 4 ha 30 – delavec, katerega zakonec opravlja obrtno dejavnost kot postranski poklic ali je lastnik kmetijskih obdelovalnih površin nad 4 ha 30 – delavec, ki je družabnik v zasebnem ali mešanem podjetju 30
V primeru trajnih presežkov se upoštevajo vsi kriteriji iz prejšnjega odstavka.
V primeru začasnih presežkov in v primerih iz 36.a člena zakona o delovnih razmerjih se ne upošteva kriterij iz 5. točke prvega odstavka tega člena.
22. člen
Sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov izda poslovodni organ oziroma delodajalec. Sklep mora biti izdan v pisni obliki, vsebovati mora obrazložen razlog za prenehanje delovnega razmerja.
23. člen
Organizacija oziroma delodajalec je dolžan izplačevati delavcu v času 6-mesečnega odpovednega roka nadomestilo osebnega dohodka v višini, kot ga določa kolektivna pogodba oziroma splošni akt, najmanj pa v višini zajamčenega nadomestila osebnega dohodka.
DELOVNI ČAS
24. člen
Delavec, ki je sklenil delovno razmerje z delovnim časom, krajšim od polnega, ima enake upravljalske pravice kot delavec, ki je sklenil delovno razmerje s polnim delovnim časom.
V primeru, da delavka dela s krajšim delovnim časom, ker to terjajo koristi otroka, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavko in organizacijo oziroma delodajalcem.
Če eden izmed staršev z otrokom do 17. meseca starosti dela polovico delovnega časa, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med staršem in poslovodnim organom.