14. člen
(splošno)
Kot pepel so definirani vsi tisti produkti, ki ostanejo po sežigu ostanka, dobljenega po izparevanju vina. Sežig poteka tako, da vsi kationi (razen amonijevega kationa) preidejo v karbonate ali druge brezvodne anorganske soli.
a)
Princip metode:
Ekstrakt vina žarimo pri temperaturi med 500 °C in 550 °C do popolne oksidacije organskih sestavin.
b)
Aparature:
-
vodna kopel,
-
tehtnica z natančnostjo 0,1 mg,
-
evaporator z vročo ploščo ali infra-rdeč evaporator,
-
žarilna peč s kontrolo temperature,
-
eksikator,
-
platinske posode z ravnim dnom, premera 70 mm in višine 25 mm.
c)
Postopek:
V predhodno stehtano platinsko posodo (začetna masa P(0)) odpipetiramo 20 ml vina. Odparimo do suhega na vreli vodni kopeli, ostanek pa segrevamo na vroči plošči pri 200 °C ali na infra-rdečem evaporatorju do začetka pooglenitve. Ko se tvorba dima ustavi, postavimo posodo v žarilno peč, segreto na 525 + / - 25 °C. Po 15 minutah sežiga jo vzamemo iz peči, dodamo 5 ml destilirane vode, odparimo do suhega na vodni kopeli ali pod infrardečim evaporatorjem in ostanek ponovno žarimo pri 525 °C 10 minut.
Če sežig (oksidacija karboniziranih delcev) ni popoln, ponavljamo postopek dodajanja vode, odparevanje vode in sežig.
Ko je pepel bele barve, platinsko posodo ohladimo v eksikatorju ter stehtamo (masa P(1)).
Masa pepela v vzorcu (20 ml) je torej P = P(1) – P(0).
d)
Podajanje rezultatov in izračun:
Masa pepela P v gramih na liter se podaja na dve decimalni mesti z izrazom: P = 50×p.
Opomba: Za vina, ki vsebujejo veliko koncentracijo reducirajočih sladkorjev, se priporoča dodatek nekaj kapljic čistega rastlinskega olja v ekstrakt vina (pred prvim žarjenjem, zaradi preprečitve penjenja).