Uredba o državnem prostorskem načrtu za železniško progo Maribor–Šentilj

Relief se oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami, vertikalnim zaokroževanjem konkavne in konveksne krivine brežin ter zveznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov in vkopov v obstoječi relief in prehodov stičnih brežin različne prometne infrastrukture.

Odseki obstoječe železniške proge, cest in območij drugih rab, ki po končani gradnji prostorske ureditve nimajo več osnovnega namena, se rekultivirajo z vzpostavitvijo razmer za rast rastlin, kakršne rastejo na sosednjih zemljiščih, ali se uredijo s poravnanjem zemljišča in v skladu z rabo sosednjih zemljišč.

Krajinska ureditev mora povzemati vzorec naravne in kulturne krajine. Zasaditve se izvedejo z avtohtonimi in rastiščnim razmeram prilagojenimi rastlinskimi vrstami. Zatravitev se izvede z avtohtono travno-zeliščno mešanico.

Linije drevorednih dreves se zasadijo ob parkiriščih pri železniških postajah in postajališču, ob Šentiljski cesti v Mariboru, vzdolž dostopne ceste do železniškega postajališča Cirknica, ob regionalni cesti na vstopu v naselje Šentilj in ob Maistrovi ulici v Šentilju. Površine na železniških postajah in postajališču se zasadijo z okrasnimi grmovnicami in pokrovnicami.

Z drevesi in grmovnicami se zasadijo križišča cest in pas med vzporednimi poteki cest, vmesne berme visokih vkopov in nasipov ter brežine višjih cestnih nasipov.

Protihrupne ograje se ob zunanji strani linijsko zasadijo z mešano drevesno in grmovno vegetacijo ter z linijo drevorednih dreves.

Regulacije vodotokov se enostransko obsadijo z avtohtono obvodno vegetacijo v skupinah obvodnih vrst dreves in grmovnic.

Obstoječe zelene površine v naselju Šentilj se kar najbolj ohranijo.

Vnos viškov izkopa v tla se naveže na kote okoliškega terena z brežinami v blagih naklonih. Na lokaciji viškov izkopa 3 in na delu lokacije viškov izkopa 2 se vzpostavi kmetijska raba oziroma obdelovalne površine z ureditvijo ustreznih horizontov tal, za kar se uporabijo obstoječe humozne plasti iz zgornjega horizonta tal na obeh lokacijah viškov izkopa, ki se pred zasipavanjem odstranijo, in z območij izkopov na trasi železniške proge, deviacij in regulacij vodotokov. Del območja lokacije viškov izkopa 1a in 2 se pogozdi. Pri izboru vrst za pogozditev se upošteva sposobnost utrjevanja tal, stopničasta struktura, večslojnost in raznolikost vrst, uporabi se tudi tam že rastoča vegetacija, ki se pred zasipavanjem ustrezno izkoplje in deponira. Lokaciji viškov izkopa 1 in 4 in del lokacije viškov izkopa 1a se zatravi.

Novo nastali gozdni rob se sanira z zasaditvijo drevnine s široko ekološko amplitudo. Na območju severnega portala predora Pekel se na vrhu vkopnih in na spodnjem delu nasipnih brežin sanira poseg v gozd z vzpostavitvijo novega strukturiranega gozdnega roba.

Pri zasaditvah se upošteva potek cevovodov in kablovodov gospodarske javne in druge infrastrukture. Zasaditev ne sme zmanjševati prometne varnosti cestnega in železniškega prometa.

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za prostorske ureditve, načrtovane s tem državnim prostorskim načrtom, mora vsebovati načrt krajinske arhitekture, ki je izdelan v skladu s tem državnim prostorskim načrtom.