13. člen
(lokacije viškov izkopa)
(1)
Uredi se naslednjih pet lokacij viškov izkopa:
(2)
V primeru vnosa viškov glinenega materiala na glineno podlago se predhodno nasuje kamniti (lapornati) prepustni material v debelini približno 1 m oziroma v primeru vnosa viškov lapornatega materiala vgradi filtrski tepih.
(3)
Oblikovanje reliefa in zasaditev na lokacijah viškov izkopa se izvedeta v skladu s 16. členom te uredbe.
(4)
Lokacije viškov izkopa se uredijo tako, da se ne poslabša ekološko in kemično stanje voda. Struge vodotokov se na lokacijah viškov izkopa kar najbolj uredijo v zemeljski izvedbi, brez dodatnih stabilizacijskih ukrepov, z razgibanim prečnim profilom dna vodotoka (npr. zatoni, razširitve, zožitve).
(5)
Lokacije viškov izkopa je dopustno zapolniti v celoti, zapolniti deloma ali opustiti, če se v naslednjih fazah načrtovanja izkaže, da zapolnjevanje lokacije ni potrebno ali smiselno. Če se lokacije viškov izkopa zapolnijo le delno, se pri njihovi končni ureditvi smiselno uporabljajo določbe 16. člena te uredbe. Viške zemeljskega izkopa je dopustno sprotno vgrajevati tudi na območjih drugih prostorskih ureditev in območjih, kjer je v skladu s prostorskim aktom ali izdano rudarsko pravico za izkoriščanje mineralnih surovin predvidena in določena končna sanacija pridobivalnega prostora, pod pogojem, da ima prevzemnik viškov materiala pridobljena ustrezna dovoljenja, in na območjih, kjer je v skladu s prostorskim aktom načrtovan vnos viškov izkopa ali nasipavanje terena.
(6)
V povezavi z določbo prejšnjega odstavka se izvedejo le tiste dostopne poti iz šestega odstavka 10. člena te uredbe, ki so povezane z izbranimi lokacijami viškov izkopa.
(7)
Lega, kapacitete in krajinska ureditev lokacij viškov izkopa so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (karta Ureditvena situacija, listi od št. 2.1/1 do št. 2.1/11).