Splošno navodilo za enotno uporabo določb 162. člena Zakona o kazenskem postopku o odložitvi kazenskega pregona

Če oškodovanec soglaša z odložitvijo in se je osumljenec pripravljen ravnati po navodilih državnega tožilca glede vsebi­ne nalog in roka odložitve kazenskega pregona, izda državni tožilec sklep o odložitvi kazenskega pregona.

V izreku sklepa natančno opiše naloge, ki so naložene osumljencu, določi rok odložitve kazenskega pregona ter za­veže osumljenca, da mu predloži dokazila o tem, da je naloge izpolnil. V izreku sklepa mora biti naveden dogovor o plačilu stroškov, če so bili priglašeni.

V kratki obrazložitvi sklepa državni tožilec navede okoli­ščine, ki utemeljujejo uporabo odloženega pregona ter izbiro in natančnejšo določitev nalog.

Izjemoma lahko državni tožilec v primerih, kadar je od presoje oškodovanca odvisno, ali je bila izpolnjena naloga v zvezi z odpravo škodljivih posledic kaznivega dejanja (1. točka prvega odstavka 162. člena ZKP), tudi oškodovanca zaveže, da mu sporoči, ali in kako je bil izvršen sklep o odložitvi kazen­skega pregona. Če oškodovanec meni, da naloga ni bila izpol­njena v skladu s sklepom, državni tožilec na primeren način preveri oškodovančeve trditve in nato odloči o ovadbi.

V primeru naloge iz 2. točke prvega odstavka 162. člena ZKP izroči državni tožilec osumljencu obrazec plačilnega na­loga z vpisanim zneskom prispevka, prejemnikom in številko transakcijskega računa.

Kadar je osumljencu določena naloga po 3. točki prvega odstavka 162. člena ZKP, državni tožilec v izreku sklepa odlo­či, kateri center za socialno delo bo pripravil in vodil izvajanje splošno koristnega dela, in navede rok, v katerem center za socialno delo poda poročilo, na podlagi katerega bo presodil, ali je osumljenec ravnal v skladu z navodili.

Če izda državni tožilec sklep o odložitvi kazenskega pre­gona na naroku, ga takoj vroči osumljencu in oškodovancu.

Če osumljenec ali oškodovanec na naroku izjavita, da bo­sta privolitev oziroma soglasje posredovala naknadno, državni tožilec odloži izdajo sklepa do prejema ustrezne pisne izjave, vendar največ za osem dni.

Če privolitev ali soglasje nista posredovana v roku, ki je bil dogovorjen na naroku, državni tožilec glede na okoliščine primera lahko zahteva pojasnilo o razlogih ali opravi nov narok ali obvesti stranki, da postopek za odložitev pregona ni uspel.