Zakon o evidencah na področju dela (ZEPD)

OBJAVLJENO V: Uradni list SFRJ 17-306/1990, stran 743 DATUM OBJAVE: 23.3.1990

SFRJ 17-306/1990

306. Zakon o evidencah na področju dela (ZEPD)
Na podlagi 3. točke 315. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije
UKAZ
O RAZGLASITVI ZAKONA O EVIDENCAH NA PODROČJU DELA
Razglaša se zakon o evidencah na področju dela, ki ga je sprejela Skupščina SFRJ na seji Zveznega zbora dne 16. marca 1990.
P št. 1164
Beograd, 16. marca 1990
Predsednik Predsedstva SFRJ: dr. Janez Drnovšek l. r. Predsednik Skupščine SFRJ: dr. Slobodan Gligorijević l. r.
ZAKON
O EVIDENCAH NA PODROČJU DELA

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Na področju dela se uvajajo naslednje evidence, ki vsebujejo statistične podatke, pomembne za vso državo:

1)

evidenca o zaposlenih delavcih;

2)

evidenca o osebnih dohodkih;

3)

evidenca o poškodbah pri delu;

4)

evidenca o osebah, ki iščejo zaposlitev;

5)

evidenca o potrebi po delavcih;

6)

evidenca o državljanih Socialistične federativne repub­like Jugoslavije na začasnem delu v tujini;

7)

evidenca o ponudbah tujih delodajalcev za začasno zaposlitev državljanov Socialistične federativne republike Jugos­lavije;

8)

evidenca o tujih državljanih in osebah brez državljan­stva, zaposlenih v Socialistični federativni republiki Jugoslavi­ji;

9)

evidenca o zavarovancih in uživalcih pravic iz zdrav­stvenega zavarovanja;

10)

evidenca o družinskih članih državljanov Socialistič­no federativne republike Jugoslavije na začasnem delu v tujini - upravičencih do zdravstvenega varstva;

11)

evidenca o uživalcih pravic iz invalidskega zavarova­nja.
Evidenca, ki vsebuje podatke, pomembne za vso državo, je tudi matična evidenca o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

2. člen

Evidenco o zaposlenih delavcih, evidenco o osebnih dohodkih, evidenco o poškodbah pri delu in evidenco o uživalcih pravic iz invalidskega zavarovanja vodijo podjetja, organizaci­je družbenih dejavnosti, banke in druge finančne organizacije, zavarovalne organizacije, predstavništva tujih firm, diplomat­ska in konzularna predstavništva v Socialistični federativni re­publiki Jugoslaviji, zadruge, oblike sodelovanja in skupnega poslovanja s tujimi osebami, delovne skupnosti organov družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in družbenih organizacij, društva in druge organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organizacije) ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in zaposlujejo delavce (v nadaljnjem besedilu: delodajalci).
Evidenco o osebah, ki iščejo zaposlitev, evidenco o potre­bi po delavcih, evidenco o državljanih Socialistične federativ­ne republike Jugoslavije na začasnem delu v tujini in evidenco o tujih državljanih in osebah brez državljanstva, zaposlenih v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, vodijo organizacije, pristojne za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: organi­zacije za zaposlovanje).
Evidenco o zavarovancih in uživalcih pravic iz zdravstve­nega zavarovanja in evidenco o družinskih članih, državljanov Socialistične federativne republike Jugoslavije na začasnem delu v tujini upravičencih do zdravstvenega varstva vodijo organizacije, pristojne za zdravstveno zavarovanje.
Evidenco o ponudbah tujih delodajalcev za začasno zaposlitev državljanov Socialistične federativne republike Jugo­slavije na začasnem delu v tujini vodi zvezna organizacija, pri­stojna za zaposlovanje.
Zvezni sekretar za ljudsko obrambo predpiše, katere evidence iz prvega odstavka tega člena vodijo v enotah in zavodih Jugoslovanske ljudske armade.

3. člen

Da bi bil zagotovljen enoten sistem statističnih razisko­vanj, se uporabljajo pri vodenju s tem zakonom uvedenih evi­denc enotna metodološka načela in statistični standardi.

4. člen

Podatki, ki jih vsebujejo s tem zakonom uvedene eviden­ce, se lahko uporabljajo za statistična raziskovanja in druge uradne namene.
Podatke, ki jih vsebujejo s tem zakonom uvedene eviden­ce, lahko uporabljajo zaradi uveljavljanja svojih pravic tudi posamezniki, na katere se ti podatki nanašajo.
O uporabi podatkov, ki jih vsebujejo s tem zakonom uve­dene evidence, za druge namene, ne pa za namene iz prvega in drugega odstavka tega člena, odloča pooblaščeni organ organi­zacije, ki vodi evidenco, oziroma delodajalec.

5. člen

V evidence, uvedene s tem zakonom, je treba vpisovati podatke in spremembe podatkov v predpisanih rokih.

II. VODENJE EVIDENC NA PODROČJU DELA

1. Evidenca o zaposlenih delavcih

6. člen

V evidenco o zaposlenih delavcih se vpisujejo podatki za vsakega delavca, ki je v delovnem razmerju.

7. člen

Evidenca o zaposlenih delavcih vsebuje:

1)

priimek in ime delavca;

2)

matično številko;

3)

kraj rojstva (kraj, občina, republika oziroma avtonom­na pokrajina);

4)

stalno prebivališče in naslov (kraj, občina, republika oziroma avtonomna pokrajina);

5)

kraj dela (kraj, občina, republika oziroma avtonomna pokrajina);

6)

poklic;

7)

šolsko izobrazbo;

8)

strokovno izobrazbo;

9)

strokovno usposobljenost za opravljanje določenih del oziroma nalog;

10)

dela delovnega mesta, ki jih delavec opravlja;

11)

delovni čas delavca - v urah (na teden);

12)

zavarovalno dobo do zaposlitve v organizaciji ali pri delodajalcu;

13)

ali je zaposlen za določen čas ali za nedoločen čas;

14)

ali je invalid dela ali upokojenec;

15)

ime druge organizacije ali delodajalca, pri katerem je zaposlen;

16)

ali se ukvarja z dopolnilnim delom kot postransko dejavnostjo;

17)

datum sklenitve delovnega razmerja;

18)

datum prenehanja delovnega razmerja;

19)

razlog prenehanja delovnega razmerja;

20)

dejavnost organizacije oziroma delodajalca.

8. člen

Evidenca o zaposlenih delavcih se začne za posameznega delavca voditi z dnem, ko sklene delovno razmerje, neha pa z dnem, ko mu preneha delovno razmerje.
Podatki o delavcu, za katerega se neha voditi evidenca o zaposlenih delavcih, se hranijo kot listina trajne vrednosti.

9. člen

V evidenco o zaposlenih delavcih se vpisujejo tudi podat­ki, pomembni za ljudsko obrambo, ki jih predpiše zvezni sek­retar za ljudsko obrambo.

10. člen

Delavec mora vsako spremembo podatkov, ki so bili vpi­sani v evidenco o zaposlenih delavcih na podlagi njegove izja­ve ali osebnih listin, v 15 dneh po nastanku spremembe prija­viti organizaciji oziroma delodajalcu, če organizacija oziroma delodajalec ni bil o njej kako drugače neposredno obveščen.

2. Evidenca o osebnih dohodkih

11. člen

V evidenco o osebnih dohodkih se vpisujejo podatki o delovnem času, bruto osebnem dohodku, čistem osebnem dohodku nadomestilih osebnega dohodka iz sredstev organizacije oziroma delodajalca in o nadomestilih osebnega dohodka, uresničenih v breme drugih organizacij in organov.

12. člen

Evidenca o osebnih dohodkih vsebuje poleg podatkov iz I. in 2. točke, 6. do 12. točke in 20. točke 7. člena tega zakona tudi naslednje podatke:

a)

podatke o delavčevem delovnem času in o njegovi izra­bi:

1)

možno število delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega (nepolni in skrajšani delovni čas);

2)

skupaj opravljene delovne ure s polnim delovnim ča­som in s krajšim delovnim časom od polnega (nepolni in skraj­šani delovni čas), od tega:

-

dejansko opravljene ure,

-

ure čakanja na delo, zastojev in prekinitev pri delu,

-

ure ustavitve dela zaradi stavke;

3)

skupaj neopravljene ure;

4)

skupaj neopravljene ure, za katere se prejema nado­mestilo osebnega dohodka iz sredstev organizacije oziroma delodajalca, od tega:

-

ure letnega dopusta,

-

ure počitka ob državnih praznikih,

-

ure odsotnosti z nadomestilom osebnega dohodka,

-

ure za strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje,

-

ure začasne nezmožnosti ali zadržanosti od dela, za ka­tere se prejema nadomestilo osebnega dohodka iz sredstev organizacije ali delodajalca,

-

drugo;

5)

neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo osebnega dohodka v breme drugih organizacij ali delodajalcev in organov;

6)

Skupaj neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo osebnega dohodka iz sredstev organizacij, pristojnih za zdravstveno zavarovanje, od tega:

-

ure začasne nezmožnosti ali zadržanosti od dela,

-

ure porodniškega dopusta in skrajšanega delovnega ča­sa staršev z otrokom;

7)

neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestilo osebnega dohodka;

8)

ure na delu, daljšem od polnega delovnega časa;

b)

podatke o bruto osebnem dohodku delavca:

1)

izplačani bruto osebni dohodek, od tega:

-

za delo s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega (nepolni in skrajšani delovni čas);

-

za delo, daljše od polnega delovnega časa;

2)

bruto osebni dohodek iz dobička;

3)

izplačam čisti osebni dohodek, od tega:

-

za delo s polnim delovnim Časom in s krajšim delovnim časom od polnega (nepolni in skrajšani delovni čas);

-

za delo, daljše od polnega delovnega časa;

4)

nadomestila čistega osebnega dohodka iz sredstev organizacije oziroma delodajalca, od tega:

-

nadomestila čistega osebnega dohodka med začasno nezmožnostjo ali zadržanostjo od dela,

-

druga nadomestila čistega osebnega dohodka iz sred­stev organizacije oziroma delodajalca;

5)

nadomestila čistega osebnega dohodka v breme drugih organizacij ali delodajalcev;

6)

čisti osebni dohodek iz dobička;

7)

neto prejemki delavca za neposredno porabo iz sred­stev skupne porabe organizacije oziroma iz sredstev delodajal­ca, od tega:

-

za solidarno pomoč,

-

za odpravnino,

-

za jubilejne nagrade,

-

za regres za letni dopust,

-

drugo;

c)

podatke o delih na delovnem mestu, ki jih je delavec opravljaj in za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem:

1)

število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šte­je zavarovalna doba s povečanjem,

2)

število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šte­je zavarovalna doba s povečanjem na podlagi posebnega zavarovančevega statusa;

3)

odstotek povečanja.

13. člen

Evidenca o osebnih dohodkih se začne za posameznega delavca voditi z dnem, ko sklene delovno razmerje, neha pa z dnem, ko mu preneha delovno razmerje.
Podatki o delavcu, za katerega se neha voditi evidenca o osebnih dohodkih, se hranijo kot listina trajne vrednosti.

3. Evidenca o poškodbah pri delu

14. člen

V evidenco o poškodbah pri delu se vpisujejo podatki o poškodbah delavcev, kadar gre za poškodbe pri delu smiselno predpisom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

15. člen

V evidenco o poškodbah pri delu se vpisujejo podatki najpozneje v treh dneh po poškodbi.

16. člen

Evidenca o poškodbah pri delu vsebuje poleg podatkov iz 1. do 12. in 20. točke 7. člena tega zakona tudi naslednje podatke:

a)

podatke o poškodovanem delavcu:

1)

delo, ki ga je opravljal delavec, ko se je zgodila po­škodba pri delu;

2)

koliko ur je delal delavec tistega dne, ko se je zgodila poškodba pri delu;

3)

ali je delavec že kdaj prej doživel poškodbo pri delu m kolikokrat;

4)

naravo poškodbe;

5)

poškodovani del telesa;

6)

ali je bila poškodba smrtna;

7)

podlaga zavarovanja;

b)

podatke o poškodbi pri delu:

1)

kdaj se je zgodila nesreča:

-

datum,

-

dan v tednu,

-

doba dneva;

2)

kje se je zgodila nesreča:

-

na kraju opravljanja del oziroma nalog,

-

na redni poti od stanovanja do stalnega kraja dela,

-

na redni poti od stalnega kraja dela do stanovanja,

-

na službenem potovanju,

-

drugo;

3)

koliko oseb se je skupaj poškodovalo ob poškodbi pri delu (s smrtno ponesrečenimi vred);

4)

koliko oseb je izgubilo življenje na kraju nesreče oziro­ma koliko jih je umrlo na poti do zdravstvene organizacije.

5)

ali se je podobna nesreča zgodila že prej na istem delovnem mestu in pri istem delu;

6)

vir nesreče;

7)

vzrok nesreče;

8)

ali je bilo ugotovljeno, da je delavec na delovnem mes­tu ogrožen;

9)

uporabo osebnih varstvenih sredstev:

-

ali je bila odrejena uporaba osebnih varstvenih sredstev in osebne varstvene opreme,

-

ali so bila uporabljena osebna varstvena sredstva in osebna varstvena oprema,

-

ali so bili izvedeni splošni in posebni ukrepi za varstvo pri delu.

4. Evidenca o osebah, ki iščejo zaposlitev

17. člen

V evidenco o osebah, ki iščejo zaposlitev, se vpisujejo podatki o vsaki osebi, ki se zaradi zaposlitve prijavi organizaciji za zaposlovanje in ki ima stalno prebivališče ali mu je prenehalo delovno razmerje na območju organizacije za zaposlovanje, kateri se prijavlja.

18. člen

Evidenca o osebah, ki iščejo zaposlitev, vsebuje naslednje podatke:

1)

priimek in ime;

2)

matično številko;

3)

kraj rojstva (kraj, občina, republika oziroma avtonomna pokrajina);