(1)
Invalidska pokojnina se odmeri odvisno od vzroka invalidnosti.
(2)
Če je invalidnost posledica nesreče na delu ali poklicne bolezni, se odmeri invalidska pokojnina v višini 85% pokojninske osnove, ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo.
(3)
Če je invalidnost posledica bolezni ali poškodbe izven dela, se odmeri invalidska pokojnina v odstotku od pokojninske osnove. Odstotek za odmero invalidske pokojnine je odvisen od tega, koliko možnih delovnih let (drugi in tretji odstavek 26. člena) je kritih s priznano pokojninsko dobo, in sicer:
1)
če so s priznano pokojninsko dobo krita vsa možna delovna leta, znaša invalidska pokojnina 85% pokojninske osnove;
2)
če je s priznano pokojninsko dobo krita polovica ali manj kot polovica možnih delovnih let, se odmeri invalidska pokojnina glede na pokojninsko dobo v enakem odstotku, v katerem se odmeri starostna pokojnina (18. člen). Če gre za pridobitev invalidske pokojnine s pokojninsko dobo manj kot 20 let, se odmeri pokojnina v odstotku, ki je določen za 20 let pokojninske dobe;
3)
če je s priznano pokojninsko dobo kritih več kot polovica možnih delovnih let, vendar ne vsa, se odmeri invalidska pokojnina tako, da se pokojnina v višini 85% pokojninske osnove zmanjša za vsako delovno leto, ki ni krito s pokojninsko dobo, s koeficientom, ki ustreza razmerju med delovnimi leti in priznano pokojninsko dobo. Tako izračunani odstotek ne sme biti manjši od odstotka, ki bi pripadal glede na priznano pokojninsko dobo po 2. točki tega odstavka.
(4)
Če se odmerja invalidska pokojnina od pokojninske osnove, izračunane glede na doseženi osebni dohodek v smislu 19. člena tega zakona, se pri njeni odmeri uporabijo predpisi, po katerih se izračunava pokojninska osnova.
(5)
Vojaškim zavarovancem - vojaškim invalidom od I. do VI. skupine, ki so najmanj polovico razdobja od 15. maja 1945 do nastanka invalidnosti po tem zakonu prebili na delu, priznanem v zavarovalno dobo, se odmeri invalidska pokojnina v višini 85% pokojninske osnove ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo.