Nalaganje dokumenta...
Statut Občine Škofljica
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 1-38/2010, stran 116 DATUM OBJAVE: 8.1.2010
VELJAVNOST: od 23.1.2010 / UPORABA: od 23.1.2010
RS 1-38/2010
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 23.1.2010 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 8.6.2026: ŠE V OBDELAVI.
Uradni list RS, št. 1/10
38. Statut Občine Škofljica
Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo in dopolnitve zakona ZLS-O, Uradni list RS, št. 76/08 in ZLS-P, Uradni list RS, št. 79/09) je Občinski svet Občine Škofljica na 30. redni seji dne 15. 12. 2009 sprejel
S T A T U T
Občine Škofljica
Občine Škofljica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
Občina Škofljica je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Škofljica, Lavrica, Pijava Gorica, Želimlje, Dole pri Škofljici, Drenik, Glinek, Gorenje Blato, Gradišče nad Pijavo Gorico, Gumnišče, Klada, Lanišče, Orle, Pleše, Reber pri Škofljici, Smrjene, Vrh nad Želimljami in Zalog pri Škofljici.
Sedež občine je na Škofljici.
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
Občino predstavlja in zastopa župan.
Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
Na območju Občine Škofljica so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov Občine Škofljica so določeni s tem statutom in odlokom občine.
Imena in območja ožjih delov občine so:
Krajevne skupnosti so: Lavrica (Ulica pod Strahom, Babnogoriška cesta, Babškova pot, Pot na debeli hrib, Nebčeva ulica, Vrečarjeva ulica, Kamnikarjeva ulica, Srednjevaška ulica, Selska ulica, Jagrova ulica, Šeparjeva pot, Dolenjska cesta od št. 185 do 439 A - Lavrica, Cesta ob barju 4), Pijava Gorica (Pijava gorica in Drenik), Želimlje.
Četrtne skupnosti so: Pevčeva dolina in Hribi (Ulica ob pošti, Hribi, Albrehtova, Finčeva, Ulica bratov Zakrajšek, Tonijeva, Puciharjeva, Gratova, Mijavčeva, Dolenjska cesta od št. 466 do 477 - Škofljica), Ravenska dolina (Ravenska pot, Dolenjska cesta od št. 433 do 464 - Škofljica), Žaga (Žagarska ulica, Ahlinova ulica, Habičeva ulica, Ulica Jerneja Petriča, Cesta ob Barju), Novo Lanišče (Bučarjeva ulica, Ulica bratov Kastelic, Laniška ulica, Ulica 16. maja, Rabska ulica, Šmarska cesta).
Vaške skupnosti so: Orle, Lanišče (vas in Lisičje), Zalog - Klanec (Zalog, Klanec, Primičeva ulica, Kočevska cesta), Glinek, Pleše, Dole in Reber, Gumnišče, Gorenje Blato, Gradišče nad Pijavo Gorico, Smrjene, Vrh nad Želimljami, Klada.
Občina Škofljica (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so po predhodnem soglasju nanjo prenesene z zakonom.
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
Na podlagi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.
Občine se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja svojih interesov povezujejo v združenja.
Občina Škofljica ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom.
Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: OBČINA ŠKOFLJICA, v notranjem krogu pa naziv organa občine - Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava, Volilna komisija. V sredini žiga je grb občine. Uporaba in hramba žigov občine je določena z zakonom.
Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom.
II. NALOGE OBČINE
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
1.
Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
-
sprejema statut in druge splošne akte občine,
-
sprejema proračun in zaključni račun občine,
-
načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
-
predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti.
2.
Upravlja občinsko premoženje tako, da:
-
ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
-
pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
-
sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
-
sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3.
Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
-
spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
-
sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
-
oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj,
-
sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
-
z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov.
4.
Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
-
v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
-
sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
-
spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
-
spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
-
gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,
-
v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj,
-
sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov.
5.
Skrbi za lokalne javne službe tako, da:
-
ustanavlja lokalne javne službe,
-
sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
-
zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,
-
nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
-
gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave,
-
zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči.
6.
Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
-
ustanovi vzgojno izobraževalni, zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,
-
v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
-
sodeluje z vzgojno izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,
-
z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
-
ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kakovost življenja njenih prebivalcev.
7.
Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
-
spremlja stanje na tem področju,
-
pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
-
sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami.
8.
Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
-
omogoča izvajanje kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
-
zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost,
-
z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
-
sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
9.
Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
-
izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
-
spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
-
sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
-
sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
-
z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10.
Upravlja, gradi in vzdržuje:
-
lokalne javne ceste in druge javne poti,
-
površine za pešce in kolesarje,
-
igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
-
javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter
-
ureja promet v občini.
11.
Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
-
organizira reševalno pomoč pri požarih,
-
organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
-
zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
-
zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
-
sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
-
opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami,
-
opravlja nujne naloge v času vojne.
12.
Ureja javni red v občini tako, da:
-
sprejema ustrezne splošne akte,
-
določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
-
ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,
-
organizira občinsko redarstvo,
-
izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami,
-
opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
-
opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
-
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti,
-
ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine,
-
določanje namembnosti urbanega prostora,
-
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
-
evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
-
zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
-
mrliško ogledno službo,
-
ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
Občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe. Pri varstvu,obdelovanju in hrambi podatkov mora občina ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to področje.
Občina pridobiva osebne podatke iz prejšnjega odstavka neposredno od posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Na podlagi zahteve, ki vsebuje navedbo pravne podlage obdelovanja osebnih podatkov, lahko občina osebne podatke pridobi tudi od upravljavca centralnega registra prebivalstva, matičnega registra, zemljiškega katastra ali drugega upravljavca, če tako določa zakon. Upravljavec zbirke podatkov mora občini omogočiti dostop tudi do drugih podatkov iz zbirke, če je to določeno z zakonom in če te podatke občina potrebuje za izvajanje svojih z zakonom določenih pristojnosti.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
Organi občine so:
-
občinski svet,
-
župan in
-
nadzorni odbor občine.
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
Občina ima tudi organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon (komisijo po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, odbor za razpolaganja s sredstvi požarnega sklada, štab civilne zaščite) in druge organe (svet za splošno varnost občanov ...).
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.
Člani občinskega sveta, župan in podžupani so občinski funkcionarji.
Občina ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote in organi občinske uprave. Organe občinske uprave ustanovi občinski svet z odlokom na predlog župana, s katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.
Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta.
Delo organov občine je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine v uradnem glasilu, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.
2. Občinski svet
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinski svet šteje petnajst članov.
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta.
Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi.
Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta.
Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom.
Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge splošne akte ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo koristi občine.
V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:
-
sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
-
sprejema občinski proračun in zaključni račun,
-
ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje na predlog župana,
-
v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
-
daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ,
-
imenuje občinsko volilno komisijo,
-
nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,
-
potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
-
imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,
-
imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,
-
na predlog župana odloča o poklicnem opravljanju funkcije podžupana,
-
odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja,
-
odloča o najemu posojila in dajanju poroštva,
-
razpisuje referendum,
-
s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet,
-
določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
-
ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
-
imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine ustanovljenih na podlagi zakona,
-
določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari,
-
sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari,
-
določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
-
sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba,
-
daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote in imenuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne enote,
-
odloča o drugih zadevah, ki jih določa ta zakon in ta statut.
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in s funkcijo glavnega urednika občinskega glasila, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih javni uslužbenci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta.
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
Župan, podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red in gradivo. Župan, podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.
Občinski svet dela in odloča na rednih, izrednih in korespondenčnih (dopisnih) sejah.
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti predsednike ožjih delov lokalne skupnosti, javna občila in politične stranke.
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.
Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu.
Član občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh in iz upravičenih razlogov petih sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev.
Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat:
-
če izgubi volilno pravico,
-
če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
-
če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
-
če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
-
če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
-
če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski upravi, oziroma državni upravi, ki na podlagi četrtega odstavka 17. člena tega Statuta, ni združljivo s funkcijo člana občinskega sveta.
Če član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal pisno izjavo županu. Župan mora občinski svet in občinsko volilno komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od prejema pisne izjave.
Če župan v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta in občinske volilne komisije, lahko občinski svetnik, ki mu je prenehal mandat, v roku osmih dni od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo na upravno sodišče v skladu z določbami Zakona o lokalni samoupravi. Enako sodno varstvo lahko uveljavlja tudi kandidat za člana občinskega sveta, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je mandat prenehal, predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov za člane občinskega sveta, s katere je bil ta kandidat izvoljen.
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto in peto alineo prvega odstavka tega člena. Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.
Odbori in komisije občinskega sveta
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Ustanovitev, organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta. S sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju članov določi občinski svet tudi njegove naloge.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima pet članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
-
občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet,
-
občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,
-
pripravlja predloge občinskemu svetu v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
-
obravnava vprašanja nezdružljivosti funkcij,
-
občinskemu svetu predlaga razrešitve in imenovanja novih članov občinskega sveta,
-
obravnava druga vprašanja, ki jih določi občinski svet.
Občinski svet ima stalne komisije in stalne ali občasne odbore kot svoja delovna telesa.
Stalne komisije občinskega sveta so:
-
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
-
komisija za statut in poslovnik občinskega sveta,
-
komisija za družbene dejavnosti,
-
komisija za urejanje prostora, varstvo okolja in komunalne dejavnosti,
-
komisija za gospodarstvo, finančne in pravne zadeve,
Komisije štejejo pet članov.
Odbori štejejo tri do sedem članov.
Število članov posameznega stalnega odbora občinskega sveta in delovno področje se določi s poslovnikom občinskega sveta.
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.
Člane komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov. Predsednika komisije določi občinski svet.
Člane stalnih odborov imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico zunanjih članov, občasna delovna telesa pa so lahko sestavljena iz najmanj enega člana občinskega sveta ter ostalih članov.