(1)
Komisija lahko daje mnenje in se opredeli do posameznih medicinsko-etičnih vprašanj ministru, Zdravstvenemu svetu, zbornicam ali drugim organom in javnosti tudi na lastno pobudo.
(2)
Komisija lahko glede določenih vlog za mnenja o etični neoporečnosti raziskav iz svoje pristojnosti zaprosi za mnenje ali poročilo področno komisijo.
(3)
Pristojnosti področnih komisij so:
1.
raziskave:
-
predhodna ocena večine ali vseh predlogov: ali so raziskovalci ustrezno usposobljeni, ustanova primerno opremljena, je dovolj ustreznih pacientov, bo zbiranje potekalo brez nedovoljenih pritiskov,
-
sledenje poteka vseh raziskav, vključno z obveznostjo predlagatelja, da področno komisijo nemudoma obvesti o vseh resnih zapletih, kot tudi o vseh spremembah protokola, ki utegnejo spremeniti etični vidik raziskave,
-
pravočasna prekinitev raziskave v primeru resnih zapletov ali novih etičnih vprašanj,
-
pregled končnega raziskovalnega poročila;
2.
drugo:
-
etični nadzor ob presajanju ali uvajanju novih metod diagnostike in zdravljenja na področju posamezne področne komisije,
-
etični vidiki zapletov pri spoštovanju pravil dobre klinične prakse,
-
razprava in svetovanje o umestnosti uvedbe oziroma opustitve in nadaljevanja oziroma prekinitve zdravljenja v primerih, ki zahtevajo posebno etično presojo,
-
obravnava etično spornega ravnanja zdravnikov (vključno z etično spornimi kršitvami dogovorjene strokovne doktrine) in drugega osebja na področju področnih komisij, pritožbe pacientov in njihovih ožjih družinskih članov,
-
svetovanje ad hoc komisijam (za dg. možganske smrti, transplantacijo, itn.),
-
vpliv na etično vzgojo specializantov, pa tudi drugih zdravnikov in drugega osebja,
-
obveščanje pacientov in oseb v raziskavi o njihovih pravicah.