52. člen
(metodologije za vrednotenje pogodbenih upravičenj in finančnih garancij)
(1)
Zavarovalnice pri sprejemanju odločitev o uporabi formule ali stohastičnega načina vrednotenja pogodbenih upravičenj (pogodbenih možnosti oziroma opcij) oziroma finančnih garancij upoštevajo oceno sorazmernosti v skladu s 56. členom Delegirane uredbe.
(2)
Če nobena od metod iz prejšnjega odstavka tega člena ni ustrezna, lahko zavarovalnice uporabijo pristop, sestavljen iz naslednjih korakov:
a)
analiza značilnosti pogodbenih upravičenj (pogodbenih možnosti oziroma opcij) oziroma finančnih garancij ter vpliva na denarne tokove,
b)
analiza vrednosti pogodbenih upravičenj (pogodbenih možnosti oziroma opcij) oziroma finančnih garancij (s stališča ali se pričakuje, da bo kmalu „in-the-money“ ali „out-of-the- money“),
c)
določitev, kako naj bi se po pričakovanjih cena pogodbenih upravičenj (pogodbenih možnosti oziroma opcij) oziroma finančnih garancij spreminjala skozi čas,
d)
ocena verjetnosti, da se bodo pogodbena upravičenja (pogodbene možnosti oziroma opcije) oziroma finančne garancije v prihodnosti podražila ali pocenila.