82. člen
(obveznost izvajanja ukrepov v tretjih državah)
(1)
Zavezanec z vzpostavitvijo ter izvajanjem politik in postopkov skupine iz drugega odstavka 78. člena tega zakona zagotovi, da se ukrepi odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, določeni v tem zakonu, v enakem ali večjem obsegu izvajajo tudi v njegovih podružnicah in hčerinskih družbah v njegovi večinski lasti, ki so ustanovljene v tretjih državah, in sicer v obsegu, kakršnega dopušča pravo teh tretjih držav.
(2)
Če so v tretjih državah iz prejšnjega odstavka minimalni standardi izvajanja ukrepov odkrivanja in preprečevanja pranja denarja ali financiranja terorizma manj strogi, kot so predpisani s tem zakonom, zavezanec zagotovi, da njegove podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti sprejmejo in izvajajo ustrezne ukrepe, enakovredne ukrepom v skladu s tem zakonom, kolikor to dopušča pravo te tretje države. Ustrezni ukrepi vključujejo tudi ukrepe varstva podatkov.
(3)
Kadar pravo tretje države ne dopušča izvajanja politik in postopkov iz 78. člena tega zakona in iz prvega in drugega odstavka tega člena, Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev in Agencija za zavarovalni nadzor o tem obvestijo Evropski bančni organ in pristojne nadzorne organe drugih držav članic, in sicer z namenom, da se uskladijo aktivnosti pri doseganju ustrezne rešitve.
(4)
Kadar pravo tretje države ne dopušča izvajanja politik in postopkov iz 78. člena tega zakona ter iz prvega in drugega odstavka tega člena, zavezanec zagotovi, da podružnice in hčerinske družbe v večinski lasti v tretji državi sprejmejo in izvajajo ustrezne dodatne ukrepe, s katerimi učinkovito obvladujejo tveganja za pranje denarja ali financiranja terorizma, in o tem obvestijo pristojne nadzorne organe iz prvega odstavka 152. člena tega zakona. Pri ocenjevanju, katere tretje države ne dopuščajo izvajanja politik in postopkov iz 78. člena tega zakona, se upoštevajo morebitne pravne omejitve, ki bi lahko ovirale pravilno izvajanje teh politik in postopkov, vključno s tajnostjo in varstvom podatkov ter drugimi ovirami, ki omejujejo izmenjavo informacij, ki bi lahko bile pomembne za ta namen.
(5)
Če dodatni ukrepi iz prejšnjega odstavka ne zadostujejo, lahko nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega zakona zavezancu naložijo, da v tretji državi izvede še dodatne ukrepe nadzora, med katerimi so lahko tudi: