TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

1. Tožba se zavrne.

2. Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, registrirane pred 12. 6. 2026, je treba uporabiti določbe Uredbe Dublin III. Prehodni ukrep iz drugega odstavka 84. člena Uredbe 2024/1351 ne določa, da se Uredba Dublin III uporabi le deloma. Tudi ne določa, da za določen del postopka ugotavljanja odgovorne države članice veljajo pravila Uredbe Dublin III in za določena aktualna Uredba 2024/1351. Zato je treba za vse faze postopka, torej v celoti, uporabiti Uredbo Dublin III. Ugotovljeno pa ni razlog za odpravo izpodbijanega akta, saj je odločitev toženke o tem, da ne obstojijo ovire za tožnikovo predajo Republiki Hrvaški, ob upoštevanju določbe člena 3(2)(2) Uredbe Dublin III in ustaljene sodne prakse, vsebinsko pravilna in zakonita. Zgolj prepis določb člena 46(2) Uredbe 2024/1351 sam po sebi more pomeniti podaljšanja roka za predajo, brez izvedbe posebnega ugotovitvenega postopka. Zato navedba daljšega triletnega roka za predajo tožnika v 3. točki izreka ne more omajati pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega akta.

Četudi niso podane sistemske pomanjkljivosti, se izvršitev predaje prosilca za azil odloži, če ob upoštevanju posebne resnosti bolezni te osebe s sprejetjem preventivnih ukrepov ne bi bilo mogoče zagotoviti, da njena predaja ne bo povzročila dejanske nevarnosti za znatno in nepopravljivo poslabšanje njenega zdravstvenega stanja. Le v tem primeru bi bila na mestu razprava o prekinitvi vračanja v Republiko Hrvaško. Sodišče ocenjuje, da tožnik teh pogojev ni izkazal.